-
61 recline upon
v. sırtını dayamak, güvenmek, dayamak -
62 recline
(to lean or lie on one's back or side: The invalid was reclining on the sofa.) ležati, biti zleknjen* * *[rikláin]transitive verb -
63 recline
• paneutua pitkälleen• nojata• levätä• lekotella* * *(to lean or lie on one's back or side: The invalid was reclining on the sofa.) loikoa -
64 recline
v. 1. налах, түших, хажуулдах, хажуулах. She \reclineed her head against my shoulder. Тэр, миний мөрөнд толгойгоо наалдуулав. 2. гэдийлгэх, гэдрэг болгох. -
65 recline
vt., vi. 기대게하다, 눕히다, 기대다(lean), 눕다, 의지하다 -
66 recline
§ წამოწოლა, ნახევრად წოლა§ უკან გადახრა (გადაიხრება), მიყუდება, ზურგით მიყრდნობა, მიწოლა (მიწვება) -
67 recline
برپشت خمشدن يا خوابيدن ، سرازير كردن ، خمشدن ،تك تكيه كردن ، لميدن -
68 recline re·cline vi
[rɪ'klaɪn](person) essere sdraiato (-a)the seat reclines — il sedile è reclinabile or ribaltabile
-
69 recline
[rɪ'klaɪn] 1.verbo transitivo reclinare [ head]2.* * *(to lean or lie on one's back or side: The invalid was reclining on the sofa.) giacere, appoggiarsi* * *[rɪ'klaɪn] 1.verbo transitivo reclinare [ head]2. -
70 récliné
مائل نحو الارض -
71 recline
[rɪ'klaɪn]viukładać się (ułożyć się perf) w pozycji półleżącej* * *(to lean or lie on one's back or side: The invalid was reclining on the sofa.) spoczywać -
72 recline
(to lean or lie on one's back or side: The invalid was reclining on the sofa.) atbalstīties; atlaisties* * *atbalstīties, atgāzties; paļauties -
73 recline
v. лежи, има доверба во; потпира -
74 recline
(to lean or lie on one's back or side: The invalid was reclining on the sofa.) atsilošti, gulėti atsilošus -
75 recline
v. lägga sig; vila; sätta ner, ställa; luta sig tillbaka* * *(to lean or lie on one's back or side: The invalid was reclining on the sofa.) vila, luta sig tillbaka -
76 recline
v reclinar, recolzar, jeure | recolzar-se, jeure's -
77 recline
• ležati; nakloniti unazad; nasloniti se; nasloniti unazad; opružiti se; osloniti; osloniti nauznak; osloniti nauznako; osloniti se; počivati; podupreti; zabaciti glavu -
78 recline on
• oslanjati se na; osloniti se -
79 recline up
• oslanjati se na; osloniti se -
80 recline on
• nojautua• nojata
См. также в других словарях:
Recline — Re*cline , v. i. 1. To lean or incline; as, to recline against a wall. [1913 Webster] 2. To assume, or to be in, a recumbent position; as, to recline on a couch. [1913 Webster] … The Collaborative International Dictionary of English
Recline — Re*cline , a. [L. reclinis. See {Recline}, v. t.] Having a reclining posture; leaning; reclining. [R.] [1913 Webster] They sat, recline On the soft downy bank, damasked with flowers. Milton. [1913 Webster] … The Collaborative International Dictionary of English
Recline — Re*cline (r[ e]*kl[imac]n ), v. t. [imp. & p. p. {Reclined} (r[ e]*kl[imac]nd ); p. pr. & vb. n. {Reclining}.] [L. reclinare; pref. re re + clinare to lean, incline. See {Incline}, {Lean} to incline.] To cause or permit to lean, incline, rest,… … The Collaborative International Dictionary of English
recline — index repose (rest), rest (be supported by) Burton s Legal Thesaurus. William C. Burton. 2006 … Law dictionary
récliné — récliné, ée [ʀekline] adj. ÉTYM. 1798; p. p. de récliner. ❖ ♦ Bot. Dont l extrémité s incline vers le sol, en parlant d un organe végétal. || Préfoliation réclinée : disposition des jeunes feuilles d un bourgeon, dans laquelle la partie… … Encyclopédie Universelle
récliné — récliné, ée (ré kli né, née) adj. Terme de botanique. Dont le sommet est moins élevé que la base ou penche vers la terre … Dictionnaire de la Langue Française d'Émile Littré
recline — (v.) early 15c., from L. reclinare to bend back, to lean back, from re back, against (see RE (Cf. re )) + clinare to bend, from PIE *klei n , suffixed form of *klei to lean (see LEAN (Cf. lean) (v.)). Related: Recline … Etymology dictionary
recline — [v] lie down be recumbent, cant, heel, lay down, lean, lie, list, loll, lounge, repose, rest, slant, slope, sprawl, stretch, stretch out, tilt, tip; concepts 154,201 Ant. sit up, straighten … New thesaurus
recline — ► VERB 1) lean or lie back in a relaxed position. 2) (of a seat) have a back able to move into a sloping position. DERIVATIVES reclinable adjective recliner noun. ORIGIN Latin reclinare, from clinare to bend … English terms dictionary
recline — [ri klīn′] vt. reclined, reclining [ME reclynen < L reclinare < re , back + clinare, to lean: see INCLINE] to cause to lean or lie back or down; lay back vi. to lie or lean back or down; specif., to rest or repose lying down reclination… … English World dictionary
recline — [[t]rɪkla͟ɪn[/t]] reclines, reclining, reclined 1) VERB If you recline on something, you sit or lie on it with the upper part of your body supported at an angle. [V prep] She proceeded to recline on a chaise longue... [V ing] Move to a reclining… … English dictionary