-
1 nature
['nei ə]1) (the physical world, eg trees, plants, animals, mountains, rivers etc, or the power which made them: the beauty of nature; the forces of nature; the study of nature.) narava2) (the qualities born in a person; personality: She has a generous nature.) narava3) (quality; what something is or consists of: What is the nature of your work?) narava4) (a kind, type etc: bankers and other people of that nature.) vrsta•- - natured- in the nature of* * *[néičə]nounnarava, priroda; čud, vrsta, lastnost; military kaliber, premer; življenjska sila, primitivizem; botany drevesna smolaagainst ( —ali contrary to) nature — proti naravi, nadnaravnoin the nature of — kot, po, zaradi, v svojstvu, podobenia a state of nature — nag, divji, primitiventrue to nature — realističen, naraven -
2 suchlike
adjective, pronoun (things) of the same kind: I don't like books about love, romance and suchlike (things). podoben* * *[sʌčlaik]adjectivetakšen, te vrste, podoben; colloquially podobne stvarihe cares for nothing but cards, billiards and suchlike marine so mu le karte, biljard in podobne stvari -
3 bird
[bə:d](a two-legged feathered creature, with a beak and two wings, with which most can fly: Kiwis and ostriches are birds which cannot fly.) ptič* * *[bə:d]nounptič, ptičicaslang deklica, dečko, oseba; American slang navdušenec; čudak; figuratively old bird — lisjak, zvitorepec, tičto do s.th. like a bird — zelo rad, z lahkoto kaj nareditibirds of a feather flock together — ene vrste ptiči skupaj letijo, Šimen Šimnu godeto give the bird — zavrniti, odkloniti, izžvižgatia bird in the hand is worth two in the bush — boljši danes vrabec kakor jutri zajec, bolje drži ga kot lovi gato kill two birds with one stone — dve stvari hkrati opraviti, dve muhi naenkrat ubitia little bird told me so — nekdo (ne smem ali nočem povedati, kdo) mi je povedalbird of paradise — rajska ptica, rajčica -
4 red
[red]noun, adjective1) ((of) the colour of blood: a red car/dress / cheeks; Her eyes were red with crying.) rdeč2) ((of hair or fur) (of) a colour which varies between a golden brown and a deep reddish-brown.) rdečkast3) ((a) communist: Red China; A lot of his university friends are Reds.) rdečkar•- redden
- reddish
- redness
- redcurrant
- redhead
- red herring
- red-hot
- Red Indian
- red-letter day
- red tape
- be in the red
- catch red-handed
- see red* * *I [red]adjective ( redly adverb)rdeč; rus; pordečen ( with od); okrvavljen, krvav; rdeče razžarjen ali razbeljen; politics rdeč, komunističen, sovjetski; anarhističen, revolucionaren; marksističenred cap British English vojaški policist, American postrešček, nosač na postajired coats slang vojakired eye American slang cenen viskired flannel slang jezikred hat — kardinalski klobuk, kardinal(ska čast); British English slang štabni častnikred herring — prekajen slanik, figuratively nekaj, kar odvrača pozornost od neprijetnega, nevarnega predmetared handed — krvavih rok, hudodelski, ki je pri hudodelskem dejanjured meat — govedina, bravinaa red radical politics hud, zagrizen radikalred rag (to a bull) — rdeča krpa (ki razdraži bika), figuratively nekaj, kar človeka razdražired, white and blue slang mrzla soljena govedinaneither fish, flesh nor good red herring — ne ptič ne miš, nekaj nedoločljivegato draw a red herring across the track (the path) — s kako stransko stvarjo odvrniti pozornost od glavne stvari; z veščim manevrom odvrniti pozornost, zabrisati sledto have red hands — imeti krvave roke, zakriviti smrt kake osebeto paint the town red — hrupno veseljačiti, razgrajati, delati kraval po mestuto see red figuratively pobesnetito see the red light figuratively videti, spoznati pretečo nevarnostto turn red — postati rdeč, zardetiII [red]intransitive verb aeronautics dobiti nenaden naval krvi v glavoIII [red]nounrdeča barva, rdečilo; rdečica; American rdeča tinta; politics ironically rdečkar, socialist, komunist, hud radikal, revolucionar, anarhist; (često Red) marksist, boljševik, sovjetski RusReds plural Rdečekožci, Indijancireds plural rdeče vrste (vina); rdeči, tj. socialisti, komunistithe red — stran dolgov (v kontu), izguba, deficit, dolgovito be in the red figuratively imeti deficit, dolgove, izguboto be out of the red — biti, izvleči se iz dolgovto come out of the red American izkazati dobičekto see red figuratively pobesneti -
5 triplet
[-lit]noun (one of three children or animals born at the same time to the same mother: She's just had triplets.) trojček* * *[triplit]nountrojček; tri stvari (osebe) iste vrste, trojica, trojka; trio; music triola, trojnica; colloquially eden (ena) od trojice; prosody triplet, trije stihi z isto rimo; technical iz treh delov sestavljen imitiran dragulj; plural trojčki; tri enakovrstne karte (npr. trije asi)she has had triplets — dobila, rodila je trojčke
См. также в других словарях:
izbráti — bêrem dov., stil. izberó; izbrál (á é) 1. v večji količini, množini stvari iste vrste odločiti se za kaj, navadno za najboljše, najprimernejše: izbrati darilo, knjige; izbrati blago za plašč, orodje za delo; dobro, slabo izbrati; izbrati po… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
típ — 1 a m (ȋ) 1. kar tvorijo izdelki iste vrste zaradi določenih enakih lastnosti, značilnosti, zlasti glede oblike, zgradbe: izdelovati, opisovati tipe; tovarna načrtuje nov tip stroja; športni tip avtomobila; tipi ladij, letal, motorjev /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
svój — svôja e zaim. (ọ ó) 1. izraža svojino osebka: to si lahko kupiš za svoj denar; imel je svojo mehanično delavnico; posodil ti bom svojo knjigo / pokazala je svoje roke / obleci svoj novi plašč / obdelovati svojo lastno zemljo 2. izraža splošno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izbíra — e ž (ȋ) 1. odločanje, odločitev za kaj, navadno za najboljše, najprimernejše, v večji količini, množini stvari iste vrste: pri izbiri se je zmotil; izbira blaga za plašč; izbira darila je kar težka / prosta izbira / izbira poklica / dati, imeti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
naváden — dna o prid., navádnejši (ȃ) 1. ki se zaradi pogostnosti pojavljanja ne razlikuje od stvari svoje vrste: na cesti je to navaden pojav, prizor; to je bilo njegovo navadno opravilo / premakniti kaj iz navadne lege / ekspr. otroku so dali zelo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izbírati — am nedov. (ȋ ȋ) 1. v večji količini, množini stvari iste vrste odločati se za kaj, navadno za najboljše, najprimernejše: izbirati darilo; izbirati blago za obleko; dolgo, skrbno izbirati; izbirati po svojem okusu; izbirati in izbrati / izbirati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izbòr — ôra m (ȍ ó) 1. odločanje, odločitev za kaj, navadno za najboljše, najprimernejše, v večji količini, množini stvari iste vrste: strožji izbor člankov je povečal kvaliteto lista; izbor kandidatov / izbor zakonskega tovariša izbira / star. dati,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pòdvŕsta — e ž (ȍ ŕ) 1. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od vrste: rastlinska, živalska podvrsta 2. knjiž. vsaka od različnih oblik pojavov ali stvari v okviru pojavov ali stvari iste vrste: ista pripovedna tehnika se pojavlja… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
repertoár — ja m (ā) 1. skupek gledaliških, glasbenih del, ki se izvajajo v eni sezoni: sestavljati repertoar; uvrstiti dramo, opero v repertoar; bogat, sodoben repertoar; repertoar naših gledališč je letos zelo zanimiv / železni repertoar gledališka,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prepròst — ôsta o prid., preprôstejši (ȍ ó) 1. ki ne zahteva višjih miselnih postopkov, posebnega znanja: križanka je preprosta; ta naloga je preprostejša kot prejšnja / rešitev je preprosta, vendar se je ni nihče spomnil / postopek pridobivanja te snovi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vsakdánji — a e prid. (ā) 1. ki se zaradi pogostnosti pojavljanja ne razlikuje od stvari svoje vrste: gneča na cesti je vsakdanji pojav; poslovila sva se z nekaj vsakdanjimi besedami; pogovarjala sva se o vsakdanjih stvareh / ekspr. skrb za vsakdanji kruh;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika