sičnik

См. также в других словарях:

• síčnik — a m (ȋ) lingv. soglasnik, tvorjen ob zobeh s priporo ali z zaporo, ki preide v priporo: sičniki in šumevci …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• s — [ès in sǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, s tudi ès êsa tudi s ja (ȅ ȇ; ǝ̏) devetnajsta črka slovenske abecede: napiši s; veliki S // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: s je sičnik ◊ agr. S kljuka kljuka, ki je v obliki črke S… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• sibilánt — a m (ā) lingv. soglasnik, tvorjen ob zobeh s priporo ali z zaporo, ki preide v priporo; sičnik …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• síčniški — a o (ȋ) pridevnik od sičnik: sičniški soglasniki …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• síkavec — vca m (í) nestrok. sičnik: sikavci c, s, z …   Slovar slovenskega knjižnega jezika