-
1 cover off
• ravnati se; stajati u potiljak -
2 come up to
• biti ravan; dostići; izneti; odgovarati; ravnati se; svesti se na -
3 compare
• izjednačiti; moći se porediti sa; ravnati se sa; sravniti; sravniti se; uporediti; upoređenje -
4 conform
• adekvatan-no; biti poslušan; biti u skladu; odgovarati; podesiti; pokoravati se; pokoriti se; povinovati se; prilagoditi se; ravnati se; saobraziti (se); saobrazno; saobražen; uskladiti (se) -
5 equate
• izjednačiti; ravnati; ujednačiti -
6 level
• bara-bar; dobro usmeren; dostižan; gađati; gladak; istog položaja; izjednačiti; izravnati; jednak; libela; linija gađanja; na istoj visini; nišaniti; nivelisati; nivo; nivo (promenljive); pođednak; pođednako; površina; pravo; ravan; ravnati; ravnina; ravno; u horizontali; vodorav -
7 make level
• poravniti; ravnati -
8 pace
• brzina; hod; iskorak; koračati; korak; korak (stara dužinska jedinica jednaka 76; korak od; korak od 76,199 cm; napredovati; otkoračiti; prekoračiti; ravan; ravan kas; ravnati; s dopuštenjem; tempo -
9 planish
• glačati; izrendisati; polirati; poravniti; ravnati; sploštiti; uravnati
См. также в других словарях:
ràvnati — (što, čime, se) nesvrš. 〈prez. ām (se), pril. sad. ajūći (se), gl. im. ānje〉 1. {{001f}}(što) činiti ravnim, glatkim; poravnavati 2. {{001f}}(čime) obavljati funkciju ravnatelja; upravljati (ob. zborom ili orkestrom) 3. {{001f}}(se) postavljati… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
ravnati — ràvnati nesvrš. <prez. ām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA 1. (što) činiti ravnim, glatkim; poravnavati 2. (čime) obavljati funkciju ravnatelja; upravljati (ob. zborom ili orkestrom) 3. (se) postavljati se u istu ravnu crtu s… … Hrvatski jezični portal
ravnáti — ám nedov. (á ȃ) 1. delati ravno: ravnati žeblje, žico; upognjeni listi koruze so se začeli ravnati / zadaj za hišo so z buldožerjem ravnali zemljo; kar naprej si je ravnala gube na obleki / ravnala je perilo in ga dajala v omaro zlagala //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pámet — i ž (á) 1. sposobnost dojemati, razsojati, ravnati glede na izkustvo: otrok pri tej starosti še nima dovolj pameti za tako odločitev; ravnal je, kot bi bil brez pameti; ima večjo srečo kot pamet, več sreče kot pameti / ekspr.: to mu narekuje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
príti — prídem dov., prišèl prišlà prišlò tudi prišló, stil. príšel príšla (í) 1. premikajoč se v določeno smer začeti biti a) na določeni točki poti: ko je prišel do mostu, je počil strel; komaj je prišel skozi vrata, so ga že klicali nazaj / čoln je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
manipulírati — am nedov. (ȋ) 1. opravljati dela pri nameščanju, premeščanju, obdelavi: manipulirati z blagom, kruhom 2. ravnati, upravljati: manipulirati s strojem; pri pristanku je z letalom spretno manipuliral / ekspr. otrok je manipuliral z dudko sem in tja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mísliti — im nedov. (í ȋ) 1. biti dejaven v zavesti: dolgo ni mogel misliti; ne morem urejeno, zbrano misliti / čeprav dobro govori angleško, misli še vedno v domačem jeziku / učenec je logično mislil; zna politično misliti / ekspr. mislil je in mislil,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mrcváriti — im nedov. (á ȃ) 1. slabš. rezati, trgati, mečkati: mrcvariti sadno drevje, mladike / na delovni mizi je mrcvarila meso za zrezke / s tem orožjem se ljudje mrcvarijo bojujejo 2. ekspr. mučiti, trpinčiti: v ječi so jih mrcvarili; surovo so ga… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
naučíti — ím dov., naúčil (ȋ í) 1. s posredovanjem znanja povzročiti sposobnost za opravljanje določenega dela, dejavnosti: naučiti koga brati, pisati, šofirati; naučiti učence dobro recitirati; učitelj jih je veliko naučil / skušal ga je naučiti misliti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oponášati — am nedov. (ȃ) 1. ravnati, govoriti tako, kot ravna, govori kdo drug: otrok rad oponaša (starejše); oponašati govorjenje, kretnje, navade drugih; v oblačenju oponaša sosedo posnema / oponašati ptice / oponašati lajanje psov, rezgetanje konj / ta… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
predpís — a m (ȋ) 1. pravno veljavno določilo o posamezni stvari, zadevi: izdati predpis; izvajati, kršiti predpise; omiliti, razveljaviti, spremeniti predpis; podrobni, splošni predpisi; strog predpis; ta predpis je samo formalen, ni več veljaven /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika