-
1 pale
• atar; beo; bez sjaja; bled; bledeti; blediti; bledo; granica; izbledeti; izgubiti se; kolac; mutan; oblast; ograda; pobledeti; prebledeo; prebledeti; slab; slabijeg intenziteta (za boju); svetao -
2 turn pale
• pobledeti; poblediti; prebledeti
См. также в других словарях:
prebledéti — ím dov., preblédi tudi preblêdi (ẹ í) nenadoma izgubiti naravno barvo, zlasti na obrazu: prebledeti od strahu; ob teh besedah je prebledel; prebledeti kakor platno, stena, zid / njegov obraz je prebledel prebledèl in prebledél éla o: gledal je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obledéti — ím dov., oblédi tudi oblêdi (ẹ í) 1. izgubiti prvotno izrazito barvo: blago je že obledelo; slike so precej obledele / barva sčasoma obledi // star. prebledeti: ob tej novici je obledel; obledeti od jeze, strahu / obraz mu je obledel 2. knjiž.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pobledéti — ím dov., poblédi tudi poblêdi (ẹ í) 1. izgubiti naravno barvo: shujšal je in pobledel / lica so mu pobledela // prebledeti: ob tej novici je pobledel; pobledeti od jeze, strahu; pobledel je kot zid 2. redko obledeti: črnilo, slika z leti pobledi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stráh — ú stil. a m, mn. strahóvi (ȃ) 1. neprijetno stanje vznemirjenosti zaradi neposredne ogroženosti, (domnevno) sovražnih, nevarnih okoliščin: v temnem gozdu je fanta obšel, prešinil, prevzel, ekspr. popadel strah; oči so izražale strah; slika ji je … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zabledéti — ím dov., zablédi tudi zablêdi (ẹ í) star. obledeti: napis je že zabledel / zabledeti od strahu prebledeti / zvezde so zabledele izgubile močen sijaj, svetlobo / spomini na mladost so zabledeli postali manj izraziti zabledèl in zabledél éla o:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zavíst — i ž (ȋ) občutek velikega nezadovoljstva, da kdo ima, je deležen česa, kar si osebek želi: ob njihovem bogastvu, uspehu ga obide, prevzame zavist; ekspr. grize, razganja, razjeda, tare, žre jih zavist; njena lepota vzbuja zavist; ekspr. bleda,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zbledéti — ím dov., zblédi tudi zblêdi (ẹ í) 1. izgubiti prvotno izrazito barvo: blago na soncu zbledi; rastline v temi zbledijo / barva sčasoma zbledi // star. prebledeti: ob teh besedah je zbledel / njegov obraz je zbledel 2. knjiž. izgubiti močen sijaj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
