pognáti

См. также в других словарях:

• pognáti — žênem dov., stil. poženó (á é) 1. narediti, povzročiti, da kaj začne a) gibati se, premikati se: poženi konje, voz vendar ne more stati sredi ceste; pognati živino iz hleva, na pašnik / žarg. šofer je ravno hotel pognati, ko je pritekel še en… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• bóben — bna m (ọ̑) 1. glasbilo v obliki valja, ki ima na obeh straneh napeto kožo: bobni ropotajo; igrati, tolči, udarjati na boben; razbijati po bobnu; veliki boben; vojaški boben; sit sem ko boben; trebuh je napet kot boben; na to se razume, spozna… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• bég — 1 a m (ẹ̑) 1. hitro umikanje iz strahu, pred nevarnostjo: pognati se, spustiti se v beg; zapoditi sovražnika v beg; divji, paničen beg; beg v gozdove; pren. beg pred samim seboj // rešitev iz neugodnih razmer: beg iz zapora; knjiž. beg iz… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• césta — e ž, mn. stil. cesté (ẹ) 1. širša, načrtno speljana pot, zlasti za promet z vozili: ceste se križajo, vzpenjajo; kam drži, pelje ta cesta; prečkati cesto; zapeljati s ceste; priti na cesto; stati na cesti; vas leži ob cesti; iti, voziti se po… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• cirkulár — ja m (ā) 1. dopis, obvestilo več ljudem o isti stvari; okrožnica: po konferenci so dobili cirkular po vseh razredih gimnazije / cirkular prinaša najnovejšo vest 2. pog. cirkularka: pognati cirkular …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• dír — a m (ȋ) hiter tek: pognati konja v dir; otrok se je spustil v dir pred njim; isker, nagel dir; konj teče v lahnem diru / jezditi v diru; peljati se v diru ∙ ekspr. otroci, mir, če ne, bo dir! nehajte razgrajati, sicer boste kaznovani ♦ vet. zelo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• dŕnec — nca m (ȓ) enakomeren hitrejši tek, zlasti pri konju: utrujena žival je prešla iz drnca v korak; pognati konja v drnec; enakomeren, lahen, nagel drnec / jahati, voziti se v drncu ♦ vet. enakomeren, hiter tek brez poskakovanja …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• galòp — ôpa m, mest. ed. tudi galópu (ȍ ó) 1. zelo hiter tek, zlasti pri konju: galop je konja utrudil; pognati v galop; bližati se v galopu; ekspr. besen, divji galop ♦ vet. zelo hiter tek v skokih 2. v 19. stoletju zelo živahen ples s hitrimi poskoki …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• kál — a [kau̯] m (ȃ) 1. plitvejša kotanja s stoječo vodo; mlaka: po dežju so se napolnili vsi kali; piti vodo iz kala; izsušeni kali / napajati živino na kalu / umazan kal voda v kalu // razmočen, močviren kraj: pod pobočjem je veliko kalov 2. agr.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• kalòp — ôpa m, mest. ed. tudi kalópu (ȍ ó) pog. zelo hiter tek, zlasti pri konju; galop: kalop je konja utrudil / pognati konja v kalop // ekspr., v prislovni rabi izraža veliko hitrost, naglico: zlezel je ven in (v) kalop na policijo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• kás — a m (ȃ) vet. hiter tek konja, pri katerem se istočasno premikata diagonalna para nog: kas je konja utrudil / pognati v kas; jahati v kasu …   Slovar slovenskega knjižnega jezika