-
1 podnevi
-
2 podnevi
-
3 both
[bouƟ]adjective, pronoun(the two; the one and the other: We both went; Both (the) men are dead; The men are both dead; Both are dead.) oba* * *I [boum]adjectiveoba, oboje, obadvato make both ends meet — živeti po svojih razmerah, prebijati se s svojimi sredstviII [boum]pronounoba, oboje, obadvaIII [boum]conjunctionboth... and — tako... kakorboth by night and by day — tako podnevi kakor ponoči, podnevi in ponoči, dan in noč -
4 daytime
-
5 by
1. preposition1) (next to; near; at the side of: by the door; He sat by his sister.) poleg, blizu, pri2) (past: going by the house.) mimo3) (through; along; across: We came by the main road.) po4) (used (in the passive voice) to show the person or thing which performs an action: struck by a stone.) od5) (using: He's going to contact us by letter; We travelled by train.) s, z6) (from; through the means of: I met her by chance; by post.) po7) ((of time) not later than: by 6 o'clock.) do8) (during the time of.) med9) (to the extent of: taller by ten centimetres.) do, za10) (used to give measurements etc: 4 metres by 2 metres.) krat11) (in quantities of: fruit sold by the kilo.) na12) (in respect of: a teacher by profession.) po2. adverb1) (near: They stood by and watched.) blizu, zraven2) (past: A dog ran by.) mimo3) (aside; away: money put by for an emergency.) poleg, na stran•- bypass 3. verb(to avoid (a place) by taking such a road.) obiti- bystander
- by and by
- by and large
- by oneself
- by the way* * *I [bai]prepositionblizu, pri, ob, od, do, med, po, s, polegby s.o.'s bedside — ob postelji kogaby blood — po izvoru, po roduby the by(e) — mimogrede povedano, da ne pozabimby chance — po naključju, slučajnoby dint of — zaradi, s pomočjoby George! — pri moji veri!by Jove! — pri moji veri!by leaps and bounds — skokoma, hitroby letter — pismeno, s pismomby means of — s pomočjo, sby now — sedaj, že, medtemone by one — drug za drugim, posameznoby o.s. — sam zase, sam od sebeby sea — po morju, z ladjoby stealth — kradoma, skrivajby this time — medtem; že; ob tem časuby turns — menjaje, drug za drugim, po vrstitwo by two, by twos — po dvaby the way — mimogrede, približnoII [bai]adverbblizu, v bližini, poleg, zraven; mimoby and by — kmalu nato, kasnejefiguratively to pass s.o. by — prezreti koga -
6 day
[dei] 1. noun1) (the period from sunrise to sunset: She worked all day; The days are warm but the nights are cold.) dan2) (a part of this period eg that part spent at work: How long is your working day?; The school day ends at 3 o'clock; I see him every day.) dan3) (the period of twenty-four hours from one midnight to the next: How many days are in the month of September?) dan4) ((often in plural) the period of, or of the greatest activity, influence, strength etc of (something or someone): in my grandfather's day; in the days of steam-power.) v času...•- daybreak- day-dream 2. verbShe often day-dreams.) sanjariti- daylight- day school
- daytime
- call it a day
- day by day
- day in
- day out
- make someone's day
- one day
- some day
- the other day* * *[dei]noundan; obletnicaall day, all the day, all day long — ves danAmerican between two days — ponočislang call it a day — smatraj za opravljenoto give s.o. the time of the day — povedati komu, koliko je ura; pozdraviti gato have a day of it, to take a merry day of it — dobro se zabavati, uživatiif a day — natanko, nič več in nič manj odin the days of old — nekoč, prejevery other (third etc.) day — vsak drugi (tretji itd.) danone day or other — pred kratkim, nedavno, oni danto pass the time of the day — pogovarjati se, klepetatito know the time of day — biti buden, paziti, biti izkušen -
7 during
['djuəriŋ]1) (throughout the time of: We couldn't get cigarettes during the war.) za časa2) (at a particular time within: He died during the war.) med* * *[djúəriŋ]prepositionmed, za časa -
8 in
(in(to) usually small pieces: The broken mirror lay in bits on the floor; He loves taking his car to bits.) v koscih; na dele* * *I [in]preposition1.v, na (na vprašanje kje?)in the territory — na ozemlju;2.figurativelyv, pri, nablind in one eye — na eno oko slep;3.v (v posameznih primerih namesto into na vprašanje kam?)put it in your pocket — daj to v žep;4.(stanje, način, okoliščina)in cash — v gotovini; pri denarju (biti)in despair — obupano, v obupuin good health — pri dobrem zdravju, zelo zdravin writing — pismeno;5.v, pri, na (udeležba)to be in it — biti udeležen, udeležiti sethere is nothing in it — ničesar (resničnega, dobrega) ni v tem, ne splača se, je čisto enostavno; je še neodločeno (dirka);6.(dejavnost, opravilo) pri, vin an accident — pri nesreči, v nesrečiin search of — pri iskanju česa;7.(moč, sposobnost)he has (not) got it in him — to je (ni) pravi mož za to;8.(časovno)in the day, in daytime — podneviin two hours — v dveh urah, čez dve uriin the reign of — za vlade, za časa vladanjain my sleep — v spanju, ko sem spalin time — pravočasno, sčasoma, kdajin (the year) 1940 — leta 1940;9.(namen, smoter)in my defence — v mojo obrambo;10.(vzrok, nagib)in remembrance — v spomin;11.(razmerje, odnos, zveza)in that — ker, kolikorwell in body, but ill in mind — telesno zdrav, a duševno bolanthe latest thing in s.th. — najnovejše na nekem področjuten feet in width — 10 čevljev širok (po širini);12.poin all probability — po vsej verjetnosti;13.(sredstvo, material)dressed in white — oblečen v belo;14.(število, znesek)five in the hundred — pet od sto, ɜ%in twos — po dva, paromaII [in]adverbnotri, noter, vto be in — biti doma, biti v hiši; politics biti na vladi (stranka); biti v modi; sport biti na vrsti za udarec; sezona za kaj ( oysters are in)to be in for a thing — pričakovati kaj, nameravati kaj, nadejati se česato be in for it — iztakniti jo, biti v kaši, ne imeti drugega izhodain for a penny, in for a pound — kdor reče a, mora reči tudi bin and in — vedno isto, vedno znovaAmerican to be all in — biti čisto izčrpanin with it! — prinesi, odnesi to noterto be in on s.th. — sodelovati pri čem, biti poučen o čemto let s.o. in on s.th. — pritegniti koga k čemu, poučiti koga o čemIII [in]adjectivepolitics in party — vladajoča strankasport in side — stran, ki je na vrsti za udarecIV [in]noun(večinoma plural) vladajoča strankathe ins and outs — vlada in opozicija; ovinki (ceste, poti); podrobnosti (problema)V [in]transitive verbspraviti (žetev) pod streho -
9 time
1. noun1) (the hour of the day: What time is it?; Can your child tell the time yet?) ura2) (the passage of days, years, events etc: time and space; Time will tell.) čas3) (a point at which, or period during which, something happens: at the time of his wedding; breakfast-time.) čas4) (the quantity of minutes, hours, days etc, eg spent in, or available for, a particular activity etc: This won't take much time to do; I enjoyed the time I spent in Paris; At the end of the exam, the supervisor called `Your time is up!') čas5) (a suitable moment or period: Now is the time to ask him.) pravi trenutek6) (one of a number occasions: He's been to France four times.) krat7) (a period characterized by a particular quality in a person's life, experience etc: He went through an unhappy time when she died; We had some good times together.) časi8) (the speed at which a piece of music should be played; tempo: in slow time.) tempo2. verb1) (to measure the time taken by (a happening, event etc) or by (a person, in doing something): He timed the journey.) meriti čas2) (to choose a particular time for: You timed your arrival beautifully!) izbrati pravi čas•- timeless- timelessly
- timelessness
- timely
- timeliness
- timer
- times
- timing
- time bomb
- time-consuming
- time limit
- time off
- time out
- timetable
- all in good time
- all the time
- at times
- be behind time
- for the time being
- from time to time
- in good time
- in time
- no time at all
- no time
- one
- two at a time
- on time
- save
- waste time
- take one's time
- time and time again
- time and again* * *I [táim]1.nounčas; delovni čas; ura, trenutek; sport najkrajši čas; music akt, tempo; military tempo, korak, hitrost marša; plural časovna tabela, vozni red; službena doba; doba, epoha, era, vek; časi; prilika, priložnost; krat (pri množenju); nosečnost, porod; določeno razdobje; prosti čas, brezdelje; plural colloquially verb zaporu preživeta leta; računanje časa (po soncu, Greenwitchu itd.); plačilo po času (od ure, od dni itd.)the Times (singular construction) časopis Timestime past, present and to come — preteklost, sedanjost in prihodnosttime! sport zdaj!time, gentlemen, please! time! closing time! — zapiramo! (opozorilo obiskovalcem v muzeju, knjižnici ipd.)against time — proti uri, z največjo hitrostjo, zelo nagloahead of (before) one's time — prezgodaj, preuranjeno, preranoall the time — ves čas, nepretrgano, neprekinjenoat a time — naenkrat, skupaj, skupno, hkratione at a time — po eden, posamičnoat all times — vsak čas, vednoat times — od časa do časa, občasnoat no time — nikoli, nikdarat one time — nekoč, nekdajat some time — kadarkoli, enkratat some other time, at other times — (enkrat) drugič, drugikratat the present time — sedaj, zdaj, táčasat the same time — istočasno, ob istem času; hkrati; vseeno, pri vsem tem, vendarleat this time of day figuratively verb tako kasnem času dneva, ob tako pozni uriat that time — tisti čas, tačásbefore one's time — prezgodaj, preranoby that time — do takrat, dotlej; medtemclose time — hunting lovopusteach time that... — vsakikrat, koevery time — vsakikrat, vsaki potfor the time — trenutno, ta trenutekfor the time being — za sedaj, trenutno, v sedanjih okolnostihin day time — v dnevnem času, podnevi, pri dnevuin no time — v hipu, kot bi trenil (hitro)in the mean time — medtem, med (v) tem časuin the nick of time — v pravem času, v kritičnem časuin time — pravočasno; v ritmu, po taktuin time to come — v bodoče, v prihodnjemany a time — včasih; marsikaterikratmany times — mogokrat, čestomean time — srednji, standardni časnot for a long time — še dolgo ne, še dolgo bo trajalooff time — iz (zunaj) takta, ritmaon time — točno, o pravem časuonce upon a time (there was a king) — nekdaj, nekoč (je bil kralj...)out of time — iz takta, ne po taktu, iz ritma; ob nepravem času, predčasno, prepoznotime after time — ponovno, češčetime and again — ponovno, češče, večkratthis time a year (twelve months) — danes leto (dni), ob letuto time — pravočasno, točno; zelo hitro; obsolete za vednoup to the present time, up to this time — dozdaj, doslej, do danesup to that time — do takrat, dotlejwhat time? — ob katerem času? kdaj?what time? poetically (v času) kowith times — časom, sčasomawhat is the time? what time is it? — koliko je ura?it is high time to go — skrajni čas je, da gremotime is up! — čas je potekel!he is out of his time — končal je učenje (vajenstvo); odslužil je svoj (vojaški) rokit was the first time that — bilo je prvikrat, da...to ask time — economy prositi za podaljšanje rokato beat the time — udarjati, dajati taktto bid (to give, to pass) s.o. the time of (the) day — želeti komu dober dan, pozdraviti kogato call time — sport dati znak za začetek ali za konecto do time slang odsedeti svoj čas v zaporuhe has time on his hands — ima mnogo (prostega) časa, ne ve kam s časomto have a time with colloquially imeti težave zwhat a time he has been gone! — kako dolgo ga ni!to keep time — držati takt (korak), plesati (hoditi, peti) po taktuto keep good time — iti dobro, točno (o uri)I know the time of day colloquially jaz vem, koliko je urathis will last our time — to bo trajalo, dokler bomo živeliwhat time do you make? — koliko je na tvoji (vaši) uri?to lose time — izgubljati čas; (ura) zaostajatito mark time — na mestu stopati (korakati), ne se premikati se z mestato move with the times, to be abreast of the times — iti, korakati s časomto serve one's time — military služiti svoj rokto stand the test of time — obnesti se; upirati se zobu časato take one's time — vzeti si čas, pustiti si častake your time! — ne hiti!to take time by the forelock — pograbiti priliko, izkoristiti (ugoden) trenutektake time while time serves — izkoristiti čas, dokler ga imaštell me the time — povej mi, koliko je uratime and tide wait for no man — čas beži; ne zamudi prilike; izkoristi priložnostto work against time — delati z največjo hitrostjo (tempom);2.adjectivečasoven; economy z določenim plačilnim rokom; (ki je) na obrokeII [táim]1.transitive verbmeriti čas (z uro); določati čas; izbrati (pravi) čas; urediti po času, uravnati po okoliščinah; napraviti kaj ob pravem času; gledati na čas, držati se časa; časovno ugotoviti; regulirati, naravnati (uro); music udarjati, dajati takt (tempo)my train is timed to leave at four — po voznem redu odhaja moj vlak ob štirih;2.intransitive verbujemati se, biti soglasen ( with z), sporazumeti se; držati takt, ritem (to z) -
10 watch
[wo ] 1. noun1) (a small instrument for telling the time by, worn on the wrist or carried in the pocket of a waistcoat etc: He wears a gold watch; a wrist-watch.) ura2) (a period of standing guard during the night: I'll take the watch from two o'clock till six.) straža3) (in the navy etc, a group of officers and men who are on duty at a given time: The night watch come(s) on duty soon.) straža na ladji2. verb1) (to look at (someone or something): He was watching her carefully; He is watching television.) gledati2) (to keep a lookout (for): They've gone to watch for the ship coming in; Could you watch for the postman?) prežati na3) (to be careful of (someone or something): Watch (that) you don't fall off!; Watch him! He's dangerous.) paziti (se)4) (to guard or take care of: Watch the prisoner and make sure he doesn't escape; Please watch the baby while I go shopping.) paziti5) (to wait for (a chance, opportunity etc): Watch your chance, and then run.) čakati na•- watcher- watchful
- watchfully
- watchfulness
- watchdog
- watchmaker
- watchman
- watchtower
- watchword
- keep watch
- watch one's step
- watch out
- watch over* * *I [wɔč]1.nounžepna, zapestna ura; budnost, opazovanje, oprez(ovanje), pazljivost; zalezovanje; straža, stražar; nautical straža na ladji; obsolete bedenje; straža pri mrliču, nočna straža; history eno od 3 ali 4 razdobij nočiin the watches of the night — čas, preživet v bedenjuon the watch — na opazovanju, v pazljivem pričakovanjuwatch and ward — (prvotno) stražarjenje podnevi in ponoči, (danes) naporno, napeto, ostro stražarjenjefirst watch — prva nočna straža na ladji (20,00-24,00 ure)to be (up) on the watch — biti buden; paziti seto keep (a) close watch over ( —ali on) — stražiti, bedeti, paziti na, pazljivo nadzirati, ostro opazovatito pass as a watch in the night figuratively biti hitro pozabljento set a watch (up) on s.o. — dati koga (skrivno, tajno) opazovati;2.adjectivestražni; opazovalniII [wɔč]1.transitive verbopazovati, gledati; čuvati (živino), paziti, stražiti; pazljivo ogledovati, motriti; prežati na; figuratively paziti na (koga); čakati na, pričakovatiwatch it! American slang pazi!watched pot never boils figuratively v čakanju je čas dolg;2.intransitive verbbedeti, čuti, biti pazljiv; paziti, popaziti, prežati; biti na oprezu; vohuniti; military stražariti, biti na stražito watch over a child, a flock — čuvati otroka, čredo; -
11 work
[wə:k] 1. noun1) (effort made in order to achieve or make something: He has done a lot of work on this project) delo2) (employment: I cannot find work in this town.) delo3) (a task or tasks; the thing that one is working on: Please clear your work off the table.) delo4) (a painting, book, piece of music etc: the works of Van Gogh / Shakespeare/Mozart; This work was composed in 1816.) delo5) (the product or result of a person's labours: His work has shown a great improvement lately.) delo6) (one's place of employment: He left (his) work at 5.30 p.m.; I don't think I'll go to work tomorrow.) delo2. verb1) (to (cause to) make efforts in order to achieve or make something: She works at the factory three days a week; He works his employees very hard; I've been working on/at a new project.) delati; priganjati k delu2) (to be employed: Are you working just now?) delati3) (to (cause to) operate (in the correct way): He has no idea how that machine works / how to work that machine; That machine doesn't/won't work, but this one's working.) delovati; upravljati4) (to be practicable and/or successful: If my scheme works, we'll be rich!) delovati5) (to make (one's way) slowly and carefully with effort or difficulty: She worked her way up the rock face.) s težavo napredovati6) (to get into, or put into, a stated condition or position, slowly and gradually: The wheel worked loose.) postajati bolj in bolj7) (to make by craftsmanship: The ornaments had been worked in gold.) izdelati•- - work- workable
- worker
- works 3. noun plural1) (the mechanism (of a watch, clock etc): The works are all rusted.) mehanizem2) (deeds, actions etc: She's devoted her life to good works.) dela•- work-box
- workbook
- workforce
- working class
- working day
- work-day
- working hours
- working-party
- work-party
- working week
- workman
- workmanlike
- workmanship
- workmate
- workout
- workshop
- at work
- get/set to work
- go to work on
- have one's work cut out
- in working order
- out of work
- work of art
- work off
- work out
- work up
- work up to
- work wonders* * *I [wə:k]noun(telesno ali duševno) delo; ukvarjanje, ustvarjanje, dejavnost; posel, zaposlitev; naloga; (žensko) ročno delo; delovni proces, rezultat dela, proizvod, izdelek; izdelava, obdelava, način izdelave; delovna sposobnost; težak posel, trud, muka; pogon (stroja); plural stavbna dela, stavbišče; javna dela; military utrdbe, utrdbena dela; (singular construction) tovarna, fabrika, obrat, delavnica; talilnica, livarna; technical mehanizem, gonilo, kolesje, zobčasti prenos; plural religion dobra delain work — zaposlen; (ki je) v pogonu (obratu)out of work — brez dela, brezposeln, nezaposlena work of art — umetniško delo, umetninaearth works architecture zemeljska delairon works — talilnica železa, železarnaout works architecture zunanja delaupper works nautical nadvodni del ladje; vrhnja gradba, deli ladje nad zgornjo palubowood works — lesena konstrukcija, leseni deli hiše, leseni predmetito be out of work — biti brez dela, biti brezposelnto be at work — delati, delovati, funkcioniratiit's all in the day's work — to ni (prav) nič nenavadnega, to je normalno, to je del (vsako)-dnevnega delato give s.o. the works American colloquially ozmerjati, premlatiti kogato get ( —ali to set) to work — lotiti se dela, začeti delatito make sad work of it figuratively vse uničitito make short ( —ali quick) work of — hitro opraviti z, hitro obvladatiII() [wə:k]1.transitive verbdelati (na čem), izdel(ov)ati, obdelati; narediti, proizvesti, proizvajati; poetically umetniško izdelati; plesti, tkati, izdelati na statvah; šivati; vesti; oblikovati, (iz)kovati; tiskati; mesiti; kopati (rudo), obdelovati (zemljo); commerce poslovati, poslovno potovati (po nekem področju); slang prodati; plačati (potovanje) z delom; preiskati, raziskati; mathematics izračunati, rešiti (nalogo); vplivati na (koga), nagovarjati (koga); slang prevarati, oslepariti; izvesti, uresničiti, izvršiti, povzročiti; streči (topu, stroju); uporabljati (žival) za delo, vpreči; izkoriščati (rudnik); pustiti koga, da težko dela; premikati, poganjati, gnati, gonitito work o.s. to death — ubi(ja)ti se z delom, garatito work o.s. into s.o.'s favour — pridobiti si naklonjenost kake osebeto work o.s. into a rage — pobesnetito work a change — izvršiti, povzročiti spremembocan you work the screw loose? — lahko zrahljate vijak?to work a slave to death — do smrti priganjati sužnja k delu, ubiti ga z delomservants are not worked now as they were formerly — od služinčadi se danes ne zahteva več toliko dela kot nekočit is a good scheme, but can you work it? — to je dober načrt, toda, ali ga lahko izvedete?to work one's passage nautical zaslužiti svoj prevoz z delomto work one's social relations in business — izkoriščati svoje družabne zveze poslovno;2.intransitive verbdelati, delovati, biti zaposlen (s čim); baviti se (s čim); truditi se; funkcionirati, posrečiti se, uspeti; razviti se, dozoreti; vreti; biti v pogonu, delati (stroj), prijemati eden v drugega (zobata kolesa); šivati, vesti (vezem); prebijati se (z delom); razvleči se; trzati (se) (obraz); mahati (s čim); težko, z muko se premikati, gibati; nautical križariti; besneti, biti razburkan (morje); figuratively krčevito delatiI tried but it did not work — poskušal sem, a ni se mi posrečiloto work loose — zrahljati se (vijak itd.)that won't work with me — to ne bo vplivalo name (vžgalo pri meni);
См. также в других словарях:
podnévi — prisl. (ẹ̑) v času svetlobe od sončnega vzhoda do zahoda, ant. ponoči: okna ima podnevi odprta / ekspr. nanjo je mislil podnevi in ponoči neprenehoma / nočna vožnja je bolj nevarna kot vožnja podnevi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ponôči — prisl. (ó) v času teme od sončnega zahoda do vzhoda, ant. podnevi: ponoči ne more spati; v tovarni se dela podnevi in ponoči; ekspr. še ponoči ni miru; prišli so pozno ponoči; ob dvanajstih ponoči 24h / ekspr. podnevi in ponoči misli nanj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bél — a m (ẹ̑) fiz. enota za merjenje jakosti zvoka ali glasnosti í [beu̯] ž (ẹ̑) 1. les. svetlejši les na obodu debla; beljava: bel je že preperela 2. vet. očesna bolezen, pri kateri postane leča motna; siva mrena: konj ima bel ◊ anat. bela živčna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
biválnica — e ž (ȃ) knjiž. prostor, kjer se ljudje podnevi zadržujejo; dnevna soba: imajo samo eno sobo, ki je obenem spalnica in bivalnica; tam so grajske ženske imele svojo bivalnico ♦ žel. prenočišče za železničarje na zadnji postaji proge … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dán — dnéva m, rod. mn. dní tudi dnévov, daj. mn. stil. dném; daj., or. dv. stil. dnéma; v prislovni rabi: rod. ed. dné, or. ed. dnévom in dném; rod. mn. dní, tož. mn. dní, mest. mn. dnéh in dnévih; tož. dv. dní tudi dnéva (ȃ ẹ̑) 1. čas… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dnéven — vna o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na čas svetlobe od sončnega vzhoda do zahoda, ant. nočen: najvišje dnevne temperature; dnevno in nočno delo / dnevna svetloba / dnevna krema / dnevna soba prostor, kjer se ljudje podnevi zadržujejo; kupil si je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dnévnik — a m (ẹ̑) 1. osebni zapiski o dnevnih dogodkih, doživljajih: pisati dnevnik; popotni dnevnik; objavil je nekaj odlomkov iz svojega dnevnika // zvezek, knjiga s temi zapiski: njen dnevnik je bil vezan v usnje 2. uradna knjiga, v katero se dnevno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ganíti — in gániti em dov. (ȋ á; gānjen) 1. vzbuditi čustven odziv: film nas gane; niti jok ga ne gane; njeno pripovedovanje ga je ganilo; pismo ga je ganilo do solz / pesn. ganiti srce 2. raba peša, navadno z nikalnico narediti gib, premakniti: ganiti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izposójati — am in sposójati am nedov. (ọ) dajati komu v začasno uporabo, z obveznostjo, da se to vrne in plača odškodnina: izposojati avtomobile, kostume ∙ knjižnica izposoja knjige na dom izposojevalci jih lahko vzamejo s seboj izposójati si in sposójati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
košatorépka — e ž (ẹ̑) ekspr. žival, ki ima košat rep, navadno lisica: podnevi si košatorepka ni upala blizu hiš … Slovar slovenskega knjižnega jezika
netopír — ja m (ȋ) miši podoben sesalec, ki je sposoben letati: netopir je sfrfotal iz dupline ♦ zool. netopirji sesalci, ki so sposobni letati, Chiroptera; lesni netopir ki dobro leta in je podnevi v drevesnih duplinah, Nyctalus noctula; nočni netopir s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika