-
1 ream
[ri:m](a measure for paper, equal to 480 sheets.) ris* * *I [ri:m]nounris papirja (500 pol); plural velika količina ali množinaII [ri:m]transitive verbtechnical razširiti (luknjo), izvrtati (kovine, kaliber); nautical razširiti odprtino ali šiv (med deskami itd.) zaradi zasmolitve ali zamašitveto ream out figuratively odstraniti (pomanjkljivost, napako)III [ri:m]1.nounarchaic dialectalsmetana (na mleku), pena (na pivu);2.intransitive verbpeniti se; transitive verb posneti peno, smetano -
2 slot
[slot] 1. noun1) (a small narrow opening, especially one to receive coins: I put the correct money in the slot, but the machine didn't start.) reža za kovance2) (a (usually regular) position (in eg the schedule of television/radio programmes): The early-evening comedy slot.) termin2. verb((with in or into) to fit (something) into a small space: He slotted the last piece of the puzzle into place; I managed to slot in my tea-break between two jobs.) vstaviti* * *I [slɔt]1.nountechnicalrazpoka, reža ali odprtina (za vlaganje kovancev v avtomat, za spuščanje pisem v poštni nabiralnik); žlebič, utor, zareza; theatre zaklopna vratca (v odrskem podu);2.transitive verbzarezati, napraviti ozko podolgovato odprtino (režo)II [slɔt]nounhunting sled ali steza (jelena, damjaka itd.) -
3 splay
[spléi]1.nounarchaicpoševna ploskev zidu ( of the window okna);2.adjectiveširok in ploščat; poševen, ukrivljen, nagnjen, na ven obrnjen (o stopalu); neroden, okoren;3.transitive verbpoševno položiti, dati poševno obliko; veterinary izpahniti; intransitive verb imeti poševno odprtino; izpahniti se (zlasti konjska rama)a splayed window — okno, ki je na eni strani zidu širše kot na drugi -
4 stop
[stop] 1. past tense, past participle - stopped; verb1) (to (make something) cease moving, or come to rest, a halt etc: He stopped the car and got out; This train does not stop at Birmingham; He stopped to look at the map; He signalled with his hand to stop the bus.) ustaviti2) (to prevent from doing something: We must stop him (from) going; I was going to say something rude but stopped myself just in time.) zaustaviti3) (to discontinue or cease eg doing something: That woman just can't stop talking; The rain has stopped; It has stopped raining.) prenehati4) (to block or close: He stopped his ears with his hands when she started to shout at him.) zamašiti5) (to close (a hole, eg on a flute) or press down (a string on a violin etc) in order to play a particular note.) pritisniti na struno/odprtino6) (to stay: Will you be stopping long at the hotel?) ostati, ustaviti se2. noun1) (an act of stopping or state of being stopped: We made only two stops on our journey; Work came to a stop for the day.) ustavitev2) (a place for eg a bus to stop: a bus stop.) postaja3) (in punctuation, a full stop: Put a stop at the end of the sentence.) pika4) (a device on a flute etc for covering the holes in order to vary the pitch, or knobs for bringing certain pipes into use on an organ.) poklopec, dušilec5) (a device, eg a wedge etc, for stopping the movement of something, or for keeping it in a fixed position: a door-stop.) zagozda, zapora•- stoppage- stopper
- stopping
- stopcock
- stopgap
- stopwatch
- put a stop to
- stop at nothing
- stop dead
- stop off
- stop over
- stop up* * *I [stɔp]nounustavitev, prekinitev, prestanek, pavza, zastoj, konec; ustavljanje, mirovanje, bivanje, pomuda, čas bivanja; postaja, postajališče; gostišče; zapora, blokiranje, ovira; aretacija; naprave za zapiranje; photography zaslonka; music sprememba višine tona, ki nastane s pritiskom na struno ali žico; (orgelski) register, figuratively register; luknja, poklopec (pri pihalih); grammar ločilo, interpunkcija; phonetics zapornik (soglasnik); figuratively način govorato be at a stop — biti ustavljen, stati, ne moči naprej (dalje)to come to a full (dead) stop — popolnoma se ustaviti (prenehati, ponehati)to pull out all the stops to save s.o. — z vsemi sredstvi poskušati koga rešitito put a stop to s.th. — ustaviti kaj, napraviti konec čemuto put a stop on s.th. — zadržati, ustaviti kaj, zapleniti kajhe put on the pathetic stop — udaril je na patetično struno, prešel je v patetičen tonII [stɔp]1.transitive verbustaviti, zaustaviti; prekiniti, ovirati, zadrževati; prenehati s čim; zamašiti (z zamaškom), začepiti (često up), zatesniti; plombirati (zob); zapolniti, zapreti, ustaviti (krvavenje itd.); zastavljati, zadrževati (promet); prestreči, odbiti, parirati (udarec); odtrgati, zadržati, prikrajšati (plačo, podporo itd.); zapreti (plin, paro, vodo); odvrniti ( from od); nautical privezati (ladjo); grammar označiti z ločili, staviti interpunkcijo, ločila; music pritisniti na (žico, struno), spremeniti višino tona s pritiskom na struno; udušiti (glas);2.intransitive verbustaviti se, obstati; colloquially ostati (v postelji, pri kom itd.), biti na obisku; nastaniti se (with s.o. pri kom); (pre)nehati, prekiniti se, napraviti prekinitev (odmor, pavzo), pavzirati; zamašiti se (cev)a badly spelt and badly stopped letter — pismo, polno pravopisnih in interpunkcijskih napakstop thief! — primite tatu!to stop a blow — odbiti, parirati udarecto stop a blow with one's head jocosely dobiti udarec po glavito stop s.o.'s breath — sapo komu zapreti; zadušiti kogato stop a bullet slang biti zadet od krogle, biti ustreljento stop a car — ustaviti, stopati avtoto stop dead (short) — nenadoma se ustaviti, obstati kot ukopanto stop doing s.th. — prenehati s čimshall you stop for dinner? — boste ostali na večerji?to stop one's ears — (za)mašiti si ušesa, figuratively ne hoteti slišatito stop a gap — zamašiti vrzel (luknjo), nadomestovati v potrebito stop s.o.'s mouth — zamašiti komu ustado stop that noise! — nehajte vendar s tem hrupom (ropotom)!stop your nonsense! — dovolj je vaših neumnosti!he stopped me from speaking — preprečil mi je, da bi povedal svoje mnenjehe never stops to think — nikoli si ne vzame časa, da bi premislil (za premislek)to stop the way — zastaviti, zapreti pot, ovirati napredovanje -
5 vent
[vent] 1. noun(a hole to allow air, smoke etc to pass out or in: an air-vent.) odprtina, zračnik2. verb(to give expression or an outlet to (an emotion etc): He was angry with himself and vented his rage on his son by beating him violently.) sprostiti* * *I [vent]nounodprtina, luknja, izpuh, oddušnik; odvod, izliv; luknja za čep (pri sodu); cev dimnika, dimnik; zoology črevesna odprtina; music ventil; history strelna lina; razporek (v suknji ali obleki); vdihavanje zraka nad vodno površino (o vidri, bobru); figuratively izbruh, dušek, izliv, prosta pot; izražanjevolcanic vent — vulkanski kamin (dimnik, kanal)to give vent to one's anger — dati duška svoji jezi, ohladiti si jezoII [vent]transitive verbventilirati; odvajati, izpuščati (dim itd.) skozi odvodno odprtino; figuratively dati duška, dati zraka, dati prosto pot, sprostiti (razburjenje, čustva)to vent o.s. — dati si duška, olajšati se; intransitive verb priti na površino vode in vdihniti zrak (o vidri, bobru)III [vent]nouneconomy obsolete prodaja; trg, tržišče -
6 wad
[wɔd]1.nounčep, zamašek (of cotton, straw, wool — iz bombaža, slame, volne); šop, svitek; kepica papirja, zmečkan papir; čik ( of chewing gum — žvečilnega gumija); military mašilo (vata itd.) ( of cartridge — naboja); American slang rola, zvitek ( of banknotes — bankovcev); American slang kup denarja, bogastvo; (krojaštvo) vatiranje;2.transitive verbzviti v zvitek (rolo), stisniti, zmečkati (v kepo); zamašiti, zadelati, začepiti ( an aperture — odprtino); podložiti z vato, vatirati (obleko); zaščititi (z bombažem, z vato, npr. zidove; tudi figuratively); figuratively napolniti, napihniti -
7 wall
[wo:l] 1. noun1) (something built of stone, brick, plaster, wood etc and used to separate off or enclose something: There's a wall at the bottom of the garden: The Great Wall of China; a garden wall.) zid2) (any of the sides of a building or room: One wall of the room is yellow - the rest are white.) stena2. verb((often with in) to enclose (something) with a wall: We've walled in the playground to prevent the children getting out.) ograditi z zidom- walled- - walled
- wallpaper 3. verb(to put such paper on: I have wallpapered the front room.) obložiti s tapetami- have one's back to the wall
- up the wall* * *I [wɔ:l]1.nounstena, zid (tudi figuratively); (trdnjavsko) obzidje; plural military utrdbe, nasip, okop; ločilna stena, pregraja, bariera; del pločnika ob ziduwithin the walls — znotraj zidov, v notranjosti mesta, figuratively znotraj (nekega področja)within four walls figuratively strogo zaupnowith one's back to the wall figuratively v težavnem položaju, v škripcihto be up against a brick wall figuratively ne moči (iti) naprejto give s.o. the wall — odstopiti komu prostor, da lahko gre ob zidu (kot počastitev), figuratively pustiti komu prednostto go to the wall figuratively biti pritisnjen ob zid, biti premagan, podleči, propasti; pasti pod stečajto meet a dead wall figuratively ne naleteti na razumevanjeto paint the devil on the wall figuratively slikati vraga na zidto run one's head against a wall figuratively hoteti z glavo skoz zid, skušati napraviti nekaj nemogočegato see through brick wall figuratively biti zelo bisterto send s.o. to the wall — pritisniti koga ob zid, pognati koga v škripceto take the wall of s.o. — ne odstopiti komu mesta ob zidu; imeti prednost pred kom;2.adjectivestenski; zidniwall crane technical konzolno dvigalowall fruit agronomy špalirsko sadjewall game sport vrsta nogometa (v Etonu)wall lizard zoology sivi kuščarwall newspaper — stenski časopis, stenčaswall painting — stensko slikarstvo, slika na zidu, freskaWall Street (W.S.) American finančna četrt v New Yorku; figuratively moč ameriškega kapitala (denarja, financ)wall tree agronomy špalirno drevowall walk — pokrit hodnik na grajskem, mestnem zidu za obramboII [wɔ:l]transitive verbobdati, utrditi z zidom ( a town — mesto); figuratively obkrožiti, obkoliti, zapreti -
8 wide-mouthed
[wáidmáuðid]adjectiveki ima velika usta (oseba), veliko odprtino (steklenica, vaza itd.); s široko odprtimi usti; figuratively gobezdav; požrešen
См. также в других словарях:
odprtína — e ž (í) 1. nezapolnjen prostor v čem: cevna odprtina; zazidati okensko odprtino; odprtina zanke // tak prostor za prehajanje česa: izletna odprtina v panju; odtočna odprtina; odprtina za zrak / nosna, ustna, zadnjična odprtina ♦ bot.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izrézati — réžem dov. (ẹ ẹ̑) 1. z rezanjem odstraniti iz česa: izrezati nagniti del jabolka; izrezati kite iz mesa / izrezati bulo, slepič, rakasto tkivo / izrezati nezaželene prizore iz filma ♦ med. izrezati otroka iz maternice // z rezanjem izločiti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ključávnica — e ž (ȃ) 1. priprava, ki zapira kaj tako, da se lahko odpre samo s ključem: kupiti ključavnico; ključavnico odpreti, zakleniti / ključavnica se je zaskočila / cilindrična ključavnica ki se odpira s ploščatim, po eni strani nazobčanim ključem;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ôkno — a s, mn. tudi ókna (ó) 1. odprtina v steni stavbe, prevoznega sredstva, narejena zaradi svetlobe, zračenja: soba ima tri okna; narediti okno v steni; zabiti okno z deskami; zazidati okno; postaviti cvetlice na okno; gledati, nagniti se, skočiti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
predúšen — šna o prid. (ū ȗ) ki prepušča plin, tekočino, svetlobo: predušna plast / veter je zapihal skozi predušno odprtino odprtino za zračenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zabíjati — am nedov. (í) 1. z udarci delati, da kaj s koničastim delom pride v kaj in tam ostane: zabijati zagozde; zabijati žeblje v deske ♦ grad. zabijati pilote 2. z udarci spravljati kako snov, predmet v kako odprtino, da se ta zapre, zadela: zabijati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zévati — am nedov. (ẹ) 1. biti v stanju, ko se prej prilegajoči se deli ne prilegajo (več): guba na krilu zeva; zaradi izsušitve lesa okna zevajo / ekspr. njegovi čevlji že zevajo imajo podplat odtrgan od zgornjega dela // biti razmeroma široko odprt:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zijáti — ám nedov. (á ȃ) 1. ekspr. biti v stanju, ko se prej prilegajoči se deli ne prilegajo (več): avtomobilska vrata zijajo / čevlji so zijali, da so se videli prsti so imeli podplat odtrgan od zgornjega dela // biti razmeroma široko odprt: okna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bás — a m (ȃ) 1. najnižji moški glas: peti bas / govoriti z basom; debel, globok bas // nav. mn., žarg. basist: basi v zboru so prešibki; filharmonija išče base 2. glasbilo z najnižjim glasom: igrati bas, na bas 3. basovska tipka: harmonika z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brízgniti — em dov. (í ȋ) 1. izteči, izliti se v močnem curku: kri brizgne iz žile / voda mu je brizgnila v obraz 2. hitro se razpršiti: val je udaril ob čoln, da je voda brizgnila na vse strani / krogle so brizgnile skozi odprtino 3. preh. v močnem curku… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
búhati — am nedov. (ū ȗ) 1. s silo in z zamolklim glasom udarjati na dan: iz dimnika buhajo oblaki isker; ogenj buha skozi odprtino // ekspr. s silo se zadevati ob kaj: veter buha v okna 2. preh., zastar. suvati, dregati: mimogrede so ga buhali v rebra ● … Slovar slovenskega knjižnega jezika
