-
21 sponge down
transitive verb oprati z gobo (od zgoraj navzdol) -
22 stair
[steə]((any one of) a number of steps, usually inside a building, going from one floor to another: He fell down the stairs.) stopnica- stairway* * *[stʌ/ə]nounstopnica; plural stopniščc; figuratively stopničasta lestev; plural pristajalna brv (mostič)below-stairs — spodaj, v podpritličju, v suterenu; pri služinčadiback stair — zadajšnje stopnišče; tajen, skriven dostop -
23 stated
[stéitid]adjective ( statedly adverb)določen, ugotovljen; naveden; pojasnjen; ki se vrši v določenem času, ustaljen; reden, pravilenat the stated time — ob določenem času; ob terminu -
24 supra-
[sjú:prə]prefixnad-; iznad, zgoraj, na hrbtni strani; prejšnji, predidoči -
25 thereinbefore
[ðʌ/ərinbifɔ:]adverb juridically zgoraj, prej (v dokumentih) -
26 top
I 1. [top] noun1) (the highest part of anything: the top of the hill; the top of her head; The book is on the top shelf.) vrh2) (the position of the cleverest in a class etc: He's at the top of the class.) prvo mesto, čelo3) (the upper surface: the table-top.) zgornja stran4) (a lid: I've lost the top to this jar; a bottle-top.) pokrov5) (a (woman's) garment for the upper half of the body; a blouse, sweater etc: I bought a new skirt and top.) zgornji del2. adjective(having gained the most marks, points etc, eg in a school class: He's top (of the class) again.) najboljši3. verb1) (to cover on the top: She topped the cake with cream.) prekriti2) (to rise above; to surpass: Our exports have topped $100,000.) preseči3) (to remove the top of.) odsekati vrh•- topless- topping
- top hat
- top-heavy
- top-secret
- at the top of one's voice
- be/feel on top of the world
- from top to bottom
- the top of the ladder/tree
- top up II [top] noun(a kind of toy that spins.) vrtavka* * *I [tɔp]1.nounvrh, vrhunec (gore); najvišja točka (česa); krona, vrh (drevesa); teme, glava; zgornji konec; začetek; pena (pri pivu); pokrov; nautical krov, paluba; šop, pramen (las, volne); površje; izbor, izbira, figuratively smetana; najvišja stopnja, prvo mesto, najvišji rang; cilj; figuratively višek, vrhunec; višina (glasu); nebo (pri postelji); plural slang visoke osebnosti, visoke "živine"on (the) top — nad, vrh, vrh tegatop of the milk figuratively najboljša točka programaat the top of one's speed, on top — z največjo hitrostjooff one's top — slang prismojento the top of one's bent — kolikor je le mogoče, do skrajnosti; v popolno zadovoljstvothe top of the morning to you! (Irish) lepo jutro vam (želim)!to be (to become) top — biti (postati) prvak; biti na čeluto be on top — biti močnejši, biti na površjuto be at the top of the tree figuratively biti na najvišjem položaju, pri krmiluto blow one's top — slang razjeziti se, razburiti seto come out on top — iziti kot zmagovalec ali kot najboljši (npr. pri izpitu itd.)to come to the top — priti na površje (na čelo); uspeti, imeti uspehto go over the top — military jurišati iz rova; figuratively slang tvegati skok, poročiti seto shout at the top of one's voice — na ves glas (na vse grlo) zakričati, zavpitito take the top of the table zavzeti — mesto na gornjem koncu mize; figuratively predsedovatito take the top off — odpiti peno (piva);2.adjectivenajvišji, zgornji; glavni, prvi; colloquially prvorazreden, izvrstentop dog figuratively prvak, zmagovalecII [tɔp]1.transitive verbopremiti s konico, z vrhom; pokriti, (o)kronati; agronomy odrezati vršičke; doseči vrh; zadeti, pogoditi, udariti (vrh, teme); biti višji, zavze(ma)ti prvo mesto, prekositi, nadkriliti; commerce preseči, priti čez (ceno); slang obglaviti, obesitithat tops all I ever saw — to prekaša vse, kar sem (le) kdaj videlto top one's part theatre odlično igrati svojo vlogoto top the class — biti najboljši v razredu;2.intransitive verbdvigati se, vzpenjati se nad; izkazati se, odlikovati se; vladati nad, prevladovatiIII [tɔp]nounvrtavka, volk (igrača)old top — slang stara bajta, starina -
27 up
(to become covered (as if) with mist: The mirror misted over; The windscreen misted up.) zamegliti se* * *I [ʌp]nounvzpetost, strmina, višina; economy porast (tečajev, cen); colloquially srečen človek, srečko, povzpetnik; predstojnik; vlak (avtobus), ki vozi v mestoon the up-and-up colloquially vedno boljši; v redu, brezhibenII [ʌp]adjectiveki gre (vozi) gor; ki vodi proti (glavnemu) mestu; višji; s tendenco navzgor; pokonci; vzšel (sonce); narasel (reka); živeč v notranjosti (dežele); colloquially razburjen; končan; enak(ovreden)the up coach — kočija, ki vozi navkreberup line railway proga, ki vodi proti (glavnemu) mestuthe up train — vlak, ki vozi proti (glavnemu) mestu, v Londonup and doing before day colloquially že pred dnevom na nogahalready up and about colloquially že (zopet) na nogahto be up late — dolgo čuti, bedetihe is up in this subject — v tem predmetu je on na višini, je dobro podkovanto be up with the lark figuratively zelo zgodaj vsta(ja)tito be up against a hard job colloquially stati pred težko nalogoto be (had) up for colloquially biti pozvan pred sodnika zaradito be one up sport biti za točko boljšito be up for trial — biti (stati) pred sodiščem; obravnavati sethe fire is up — ogenj plamti, plapolathe game is up — igre je konec (tudi figuratively)how are you up for cash? colloquially kako si (kaj) pri denarju?the storm is up nautical vihar besniwhat's up? colloquially kaj pa je?, kaj se je zgodilo?III [ʌp]adverb1.gor, navzgor, kvišku, v zrak; proti toku (reki, vodi); nazajup from the grounds figuratively od temeljevup with the Democrates! — živeli demokrati!hands up! — roke kvišku!this tradition can be traced up to the Reformation — ta tradicija sega nazaj (tja) do reformacije;2.bliže k, bliže proti (mestu, kjer se nahajamo); figuratively više, na višjo stopnjoup and up — više in više, vedno višecome up! — pridi bliže!speak up! — govori(te) glasneje!to move up in the world — povzpeti se, napredovati v svetu (v družbi)I think of running up North — mislim napraviti majhno turo na sever;3.v razvoju, v gibanju, v razburjenju, v uporu itd.hurry up! — pohiti!, brž!shares (prices) are up — delnice (cene) se dvigajo;4.popolnoma, čisto, do kraja; skupajto drink up — izpiti, popitithe street was up — ulica je bila popolnoma razkopana;5.zgoraj, visoko; pokonci, na nogahI live two storeys up — stanujem v 2. nadstropjuto be early up — biti zgodaj na nogah, zgodaj vstajatithe Prime Minister is up — ministrski predsednik govori, ima besedoto sit up — sedeti v postelji;6.v mestu, na univerzi, v šolito stay up for the vacation — ostati v kraju študija (v kolidžu) za počitnice;7.up to —; a) (vse) do; proti, prekto be up to date — biti sodoben (moderen, v koraku s časom)I'll give up to 1000 dinars for it — plačal bom do 1000 din za to; b) na ravni, na nivoju, ustreznoup to the door ( —ali knocker) — slang izvrstno, primaup to par figuratively "na višini"not yet up to the ropes figuratively še neuveden, ki se še ne spoznayour work is not up to your usual standard — tvoje delo ni na nivoju tistega, ki ga navadno dosežešto be up to s.th. — nameravati kaj, snovati kaj, biti dorasel čemu, ustrezati čemu, biti (komu) do česa; biti odvisen od česa; biti pripravljen na; spoznati se na kajwhat are you up to? — kaj nameravaš?it is up to you (to decide) — vaša stvar je, da odločite; od vas je odvisna odločitevto be up to a thing or two figuratively biti prebrisanto feel up to s.th. — čutiti se doraslega čemu; biti pripraven, razpoložen za, dobro znati kajto get up to s.o. — držati korak s komto be up to the mark figuratively biti na višinito be up to snuff slang biti zvit (premeten, izkušen)I am up to your little game — dobro vem, kaj spletkarišwhat has he been up to? — kakšno neumnost je spet napravil?you have been up to some trick again! — si že spet naredil kakšno budalost!it is up to you to prove it — vi morate to dokazati;8.pod vodstvom (pri študiju na univerzi)I was up to A. — A. je vodil moje študije, je bil moj mentor (tutor);9.up with, against — etcup with — na isti višini z, v isti oddaljenosti zto come up with s.o. — dohiteti kogaup with you! — vstani!, pridi gor!up into — gori v, gorup on — više (od, kot)up till — vse do;IV [ʌp]preposition (gori) na; gor, navzgor, navkreber kvišku; proti, k, do, ob, vzdolž; proti notranjostiup the hill — navkreber, po hribu navzgorup a tree figuratively v stiski, v škripcihV [ʌp]intransitive verb (nenadoma) vstati, se dvigniti; colloquially dvigniti (kvišku); American povzpeti se (to na)up and at him! — nanj!, za njim!he upped with his head — iztegnil (pomolil) je glavo ven; transitive verb colloquially dvigniti, pobrati; American povišati, povečati (cene, proizvodnjo itd.)VI [ʌp]interjectionup! — kvišku! pokonci!up (with you)! — vstani(te)!; vstati! -
28 upmost
[ʌpmoust]1.adjectivenajvišji, najgornji;2.adverbnajviše, čisto zgoraj -
29 uppermost
adjective (highest: in the uppermost room of the castle.) najvišji* * *[ʌpəmoust]1.adjectivenajgornji, najvišji; gornji (tok reke); figuratively prevladujoč, glavni, najvažnejši; prvito come uppermost — dobiti premoč, nadvladatito be uppermost — imeti premoč, nadvlado;2.adverbnajviše, čisto zgoraj, na vrhu; najprej, na prvem mestuI said whatever came uppermost in my mind — rekel sem, kar mi je najprej padlo v glavo -
30 upstairs
adverb (on or to an upper floor: His room is upstairs; She went upstairs to her bedroom.) v zgornjem nadstropju* * *[ʌpstwəz]1.adjectiveki je na zgornjem nadstropju;2.[ʌpstʌ/əz]adverb po stopnicah navzgor; gori, zgoraj, v zgornjem nadstopjuto go upstairs aeronautics slang dvigati se (letalo)he was kicked upstairs figuratively colloquially napredoval je (ker so se ga hoteli znebiti);3.[ʌpstʌ/əz]noun gornje nadstropje; stanovalci v gornjem nadstropju -
31 vide
[váidi](krajšava: v.) (Latin) (po)glej!; primerjaj!vide infra, supra! — glej spodaj, zgoraj! -
32 within-named
[wiðínneimd]adjectivezgoraj imenovani (omenjeni)
- 1
- 2
См. также в других словарях:
zgôraj — prisl. (ó) 1. izraža položaj, ki je od določenega položaja v prostoru višje, ant. spodaj: zagorelo je hkrati zgoraj in spodaj / zgoraj ga čakajo prijatelji; zgoraj je nekaj zaropotalo / na pobočju je videl skupino izletnikov, še bolj zgoraj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pod — predl. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka pód (ọ̑) 1. za izražanje premikanja, usmerjenosti k spodnji strani česa ali dosege takega položaja a) ne da bi nastal neposreden dotik: zlezel je pod mizo; stopiti pod streho /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
spôdaj — prisl. (ó) 1. izraža položaj, ki je od določenega položaja v prostoru nižje, ant. zgoraj: na hribu je trdnjava, spodaj teče reka / splezal je po lestvi, jaz pa sem ostal spodaj; pogledal je v jamo: spodaj ni bilo videti nikogar / spodaj je garaža … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odzgôraj — prisl. (ó) pog. zgoraj: odzgoraj je jasno, odspodaj megla; prim. zgoraj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stròp — strôpa m, mest. ed. tudi strópu (ȍ ó) vsak od delov stavbe, ki omejuje, zapira prostor, prostore od zgoraj: strop se je udrl; narediti nove strope; omara sega do stropa; pod stropom visi lep lestenec; betonski, leseni stropi; debel, masiven… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vŕh — a stil. á m, mn. vrhóvi stil. vŕhi, tož. mn. stil. vrhé, mest. mn. stil. vrhéh, or. mn. stil. vrhmí (ȓ) 1. vsaka od vzpetin, v katere se gorovje v višjem delu razcepi: veter buči okoli vrhov; priti na najvišji vrh Himalaje / svet med vrhovi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
direktíva — e ž (ȋ) nav. mn. smernica, navodilo za delo, ravnanje, ki ga daje višji organ nižjim: dati, dobiti direktive; delati po direktivah; politična direktiva vodilnih organov; izvrševalec direktiv / direktive od zgoraj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dôl — prisl. (ó) izraža gibanje ali smer proti nižjemu kraju, ant. gor: hoditi po stopnicah gor in dol; dol poglej; stopiti (s kolesa) dol / pisati tanko gor, debelo dol / s prislovnim določilom kraja: preselil se je tja dol na ravnino; zapihalo je od… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
džézva — e ž (ẹ̑) spodaj široka, zgoraj zožena posoda za kuhanje turške kave: postaviti džezvo na kuhalnik; bakrena džezva … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gratinírati — am nedov. in dov. (ȋ) gastr. že pripravljeno jed peči, da dobi zgoraj skorjo, oskorjiti: gratinirati palačinke gratiníran a o: gratinirani makaroni … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kàd — í ž (ȁ) 1. velika, zgoraj širša, odprta lesena posoda: kad se je razsušila; z zeljem so napolnili vse kadi in čebre; tlačiti grozdje v kadi // velika odprta posoda sploh: mešati barvo v kadi; kamnita, steklena, železna kad; kad za kisline /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika