-
21 word
[wə:d] 1. noun1) (the smallest unit of language (whether written, spoken or read).) beseda2) (a (brief) conversation: I'd like a (quick) word with you in my office.) kratek pogovor3) (news: When you get there, send word that you've arrived safely.) sporočilo4) (a solemn promise: He gave her his word that it would never happen again.) beseda2. verb(to express in written or spoken language: How are you going to word the letter so that it doesn't seem rude?) izraziti z besedami- wording- word processor
- word processing
- word-perfect
- by word of mouth
- get a word in edgeways
- in a word
- keep
- break one's word
- take someone at his word
- take at his word
- take someone's word for it
- word for word* * *I [wə:d]nounbeseda; kar je (iz)rečeno; govor; besedilo, tekst (pesmi itd.); častna beseda, obljuba; pritrditev, zagotovitev, zagotovilo; nalog, ukaz, navodilo; geslo, parola; sporočilo, obvestilo, odgovor; religion božja beseda, sveto pismo, biblija; obsolete pregovor, (iz)rek, moto; plural pričkanje, prerekanjethe words — tekst, libretoat a word — na besedo, takojin so many words — dobesedno, (na) kratkoword for word — od besede do besede, dobesednoon the word, with the word — na to besedo, po tej besedi, s to besedoin a word — z eno besedo, skratkaupon my word (of honour)! — pri moji časti! (častna beseda!); saj (toda) to ni mogoče!my word upon it! — pri moji časti! častna beseda!a word or two — beseda ali dve, nekaj besedbig words — hvalisanje, širokoustenjeburning words — ognjevite, plamteče besedefair, good words — lepe, laskave besedehigh (hard, hot, sharp, warm) words — ostre, hude, trde, jezne besedewild and whirling words — divje, nepremišljene besedemy word! — prav zares! bogme!too silly for words — preneumno, nedopovedljivo neumnoto be a man of few words — biti redkobeseden, varčevati z besedamito be better than one's word — napraviti več, kot smo obljubilito be worse than one's word — ne biti mož beseda, snesti besedoto break one's word — prelomiti svojo besedo, ne držati (svoje) besedehard words break no bones — oštevanje ne boli toliko kot palica; hude besede ne ubijajoword came that... — zvedelo se je, da...to eat one's word — snesti (svojo) besedo, preklicati svoje besedeto give one's word — dati (svojo) besedo, obljubitito hang on s.o.'s words — viseti na besedah kake osebe, pazljivo koga poslušatito have words with — pričkati se, skregati se z; spreti se zhe has not a word to throw at a dog figuratively on je prefin, da bi govoril z drugimito have no words for — ne imeti besed za, ne moči izrazitito keep one's word — držati (svojo) besedo, biti mož besedato leave word that... — sporočiti, da...to take s.o. at his word — prijeti koga za besedoto retract one's word — umakniti (nazaj vzeti, preklicati) svojo besedosend me word! — javi mi, sporoči mi!to waste words — tratiti besede, zaman govoritiII [wə:d]transitive verbizraziti (kaj) z besedami, formulirati, stilizirati, izreči (z besedami); obsolete laskati se, dobrikati se (komu)well worded letter — lepo sestavljeno pismo; intransitive verb obsolete dialectal govoriti, besedovati, uporabljati besede -
22 announce
v. oglašati · оглашати vi., obvěšćati · обвешчати vi., oznanjati · ознаньати vi., oglåsiti · огласити vp., obvěstiti · обвестити vp., oznaniti · ознанити vp.
- 1
- 2
См. также в других словарях:
obvestíti — ím dov., obvésti; obvéstil (ȋ í) povedati, sporočiti komu kaj o določeni stvari: obvestiti policijo; o tem so obvestili starše obveščèn êna o tudi obvéščen a o: o njegovem prihodu so bili pravočasno obveščeni; publ. izvedeti kaj iz dobro… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
alarmírati — am dov. in nedov. (ȋ) nenadoma poklicati k pripravljenosti ali intervenciji; opozoriti, obvestiti: alarmirati gasilce, policijo; alarmirali so vse, ki so imeli vozila, da bi prevažali ranjence / čete niso pravočasno alarmirali // vznemiriti,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
avizírati — am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. obvestiti, opozoriti: aviziral sem ga pravočasno ♦ žel. avizirati odhod vlaka telefonsko ali brzojavno sporočiti avizíran a o: potniki so bili o nevarnosti avizirani … Slovar slovenskega knjižnega jezika
informírati — am dov. in nedov. (ȋ) dati informacijo; obvestiti, pojasniti: svojce so informirali o bolnikovem stanju; dobro, napačno, slabo informirati / članek je izčrpno informiral srednješolce o pogojih za vpis na posamezne fakultete informírati se dobiti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mílica — e ž (ȋ) zastar. draga, ljubljena ženska: postala je njegova milica / kot nagovor ne misli več na to, milica (moja) tudi milíca e ž (ȋ; ȋ) 1. uprava javne varnosti: obvestiti milico / godba milice / postaja milice organ, ki opravlja zadeve… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
notificírati — am dov. in nedov. (ȋ) polit. uradno sporočiti drugi državi pravno dejstvo, zahtevo mednarodnega pomena: notificirati spremembo šefa države / notificirati pomorsko blokado ♦ fin. notificirati akreditiv obvestiti uporabnika akreditiva, da je banka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obvéščati — am nedov. (ẹ) večkrat obvestiti: obveščati javnost o svojem delu; redno se obveščamo / dov. starše obveščamo, da bo vpis v prvi razred prihodnji torek // prikrito zbirati in posredovati podatke, pomembne zlasti za državno varnost: izvedeli smo,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obvestítev — tve ž (ȋ) glagolnik od obvestiti: dolžnosti obvestitve ni sprejel // redko obvestilo: poslati obvestitev o seji … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oddájnik — a m (ȃ) 1. naprava, ki oddaja elektromagnetne valove za posredovanje sporočil na daljavo: oddajnik deluje; nabaviti nov oddajnik; obvestiti koga po oddajniku; sprejemnik in oddajnik / žarg., rad. piratski oddajnik ilegalni oddajnik, nezakoniti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oznaníti — in oznániti im dov. (ȋ á ā) knjiž. 1. sporočiti javnosti, razglasiti: oznaniti zaroko; oznaniti po časopisih, radiu / nekdaj birič je na trgu oznanil nove predpise oklical ♦ rel. obvestiti vernike ob koncu maše o čem // povedati, sporočiti sploh … Slovar slovenskega knjižnega jezika
policíja — e ž (ȋ) 1. v nekaterih državah organ za javno in državno varnost: delovanje policije; uslužbenci policije / prometna policija ki nadzoruje in ureja cestni promet; tajna policija ki skrbi za državno varnost / državna policija ∙ ekspr. policija je … Slovar slovenskega knjižnega jezika