obdavčiti

См. также в других словарях:

• obdávčiti — im dov. (á ȃ) določiti, predpisati davek, davščino: obdavčiti blago, dohodke, zemljišče / obdavčiti kmete, obrtnike obdávčen a o: obdavčeni dohodki, predmeti; obdavčene osebe …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• nèobdavčljív — a o prid. (ȅ ȋ ȅ í) ki se ne more, ne sme obdavčiti: neobdavčljivi dohodki …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• ob... — predpona 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje a) usmerjenosti dejanja okrog česa, na kaj: obiti, objahati / občrtati, obkvačkati / obkositi, obžeti / oblepiti, obložiti b) usmerjenosti dejanja mimo česa: objadrati, obplezati c) opravljenega …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• obdáčiti — im dov. (á ȃ) nar. vzhodno obdavčiti: zmerno obdačiti dohodke …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• obdávčenje — a s (ȃ) glagolnik od obdavčiti: odtegniti se obdavčenju; obdavčenje gostinske dejavnosti, osebnih dohodkov ♦ ekon. linearno ali proporcionalno obdavčenje za isti znesek, isti odstotek; pavšalno obdavčenje pri katerem se znesek ne spreminja glede …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• obdavčítev — tve ž (ȋ) glagolnik od obdavčiti: obdavčitev dohodkov, izdelkov / obdavčitev kmetov / pregledati dosedanjo obdavčitev obdavčenost …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• obdavčljív — a o prid. (ȋ í) ki se more, sme obdavčiti: obdavčljivi dohodki; obdavčljivo blago …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• preobdávčiti — im dov. (á ȃ) preveč obdavčiti: preobdavčiti kmetijo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika