-
41 apocryphal
• apokrifan; lažan; neprav; nepravi -
42 false
• kriv-o; lažan; neiskren; neistina; nepošten; neprav; neprirodan; netačan; nezakonit; pogrešan; pogrešan-o; veštački -
43 fictitious
• fiktivan; fiktivno; izmišljen; izmišljeno; izmišljen-o; lažan; maštom stvoren; neprav; pretpostavljen-o; u romanima; zamišljen -
44 improper
• nedopušten; nedozvoljen; nekorektan-o; neodgovarajući; nepodesan; nepogodan; neprav; nepriličan; nepristao; nepristojan; neregularan-o; neumestan -
45 pseudo
• falsifikat; lažan; lažni; nadri; neprav; netačan; pogrešan; prividan; prividan-o-i; prividni; pseudo; tobožnji -
46 sham
• izmišljen; kriv; lažan; neprav; patvoren; praviti se; pretvaralo; pretvarati se; prevara; prividan-o-i; prividnost; simulant; stimulant; tobožnji; varalica; varalicaralo; varati -
47 spurious
• krivotvoren; lažan; neistinit; neprav; nezakonit; patvoren; podmetnut; prividan; vanbračan -
48 unecht
adj neprav, patvoren, lažan (-žna, -žno) dijete -
49 uneigentlich
adj neprav, nesvojstven, fig u prenesenom smislu -
50 ungerade
adj neprav, neravan (-vna, -vno); - Zall neparan, lihi broj - Wortfolge gramm obrnut red riječi -
51 unrecht
adj neprav; - tun raditi krivo; zur -en Zeit u nezgodan čas; - auslegen krivo tumačiti; in die -e Kehle kommen zaći u krivi grkljan; an den Unrechten kommen ne namjeriti se na pravoga -
52 abbeißen
-
53 abbekommen
'abbekommen < neprav, bez ge; h> (erhalten) dostávat <- stat>; Schläge fam a slíznout pf; ( losbekommen) dostávat <- stat> dolů -
54 abberufen
-
55 abbiegen
( von D z G);(nach) rechts abbiegen odbočovat <- čit> napravo -
56 abbinden
-
57 abblasen
-
58 abbrechen
-
59 abbrennen
'abbrennen < neprav> v/t Feuerwerk odpalovat <- pálit>; v/i <sn> Gebäude <vy>hořet -
60 abbringen
См. также в других словарях:
nèpràv — prisl. (ȅ ȁ) knjiž. izraža, da dejanje ali stanje ni v skladu z določenim pravilom, normo; narobe, napačno: neprav presoditi, ravnati / ekspr.: ni ji neprav, da jo obiskuje; nima tako zelo neprav ∙ elipt., knjiž. šteli so ga prav ali neprav za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
po — predl. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka pó (ọ̑) 1. za izražanje premikanja z namenom, da pride oseba, stvar na cilju na izhodiščni položaj premikanja: iti, poslati po zdravnika; po kaj si prišel; povabili so ga, zdaj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pràv — prisl. (ȁ) 1. izraža, da je dejanje ali stanje v skladu z določenim pravilom, normo, ant. narobe: prav si izračunal; naloga je prav napisana; ne ravnate prav; čisto prav si razložil / v povedni rabi: tako bo vse prav; prav je, da se mu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rádi — in radi predl. (ȃ) neprav., z rodilnikom zaradi: radi bolezni ni mogel priti / reda radi se je opravičil zaradi reda ∙ neprav. radi upokojitve je imel nekaj pomislekov glede upokojitve … Slovar slovenskega knjižnega jezika
za — prisl. izraža soglasje, pritrditev: biti, govoriti za; glasovati za / dobro premisliti vse, kar govori za in proti; ekspr. nekateri so za, drugi proti; neskl. pril.: glasovi za; dokazi za in proti; sam.: ekspr. ob številnih proti je pričakoval… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brez — predl., z rodilnikom 1. za izražanje odsotnosti, manjkanja koga ali česa: biti brez dela; umrl je brez oporoke; brez potrebe se razburjaš; izginiti brez sledu; otrok je brez staršev; posestvo brez dolga; meso brez kosti; letalo brez pilota;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cílj — a m (ȋ ȋ) 1. kraj ali predmet, do katerega se hoče priti: hoditi, tavati brez cilja; priti na cilj; končno sva na cilju; cilj potovanja je Dubrovnik ♦ šport. prvi priteči skozi cilj natanko označeni konec tekmovalne proge // predmet, v katerega … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dostójen — jna o prid., dostójnejši (ọ ọ̄) 1. ki se vede v skladu z moralnimi, družabnimi pravili: dostojen človek; fant je dostojen; bodite dostojni! / dostojna družba; dostojno vedenje 2. nav. ekspr. ki po kvaliteti ustreza zahtevam, potrebam: te… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
in — vez. l. med členi v stavku 1. za vezanje dveh istovrstnih členov: oče in sin sta zdoma; prinesi kruha in sira; pospravi krožnike in kar je še na mizi; ves moker in premražen; ravnaj počasi in previdno; duh po mesu in (po) žganju / elipt. ne ve,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izgubíti — ím tudi zgubíti ím dov., izgúbil tudi zgúbil (ȋ í) 1. nehote, nepričakovano priti v položaj, ko se ne ve, kje določena stvar je: izgubiti denarnico, dokumente, uro; rokopis se je izgubil / ekspr. pri tebi se vse izgubi / izgubiti sled v snegu;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izgúbljati — am tudi zgúbljati am nedov. (ú) 1. nehote, nepričakovano prihajati v položaj, ko se ne ve, kje določena stvar je: otroci izgubljajo kape, rokavice / izgubljati sled 2. s širokim pomenskim obsegom postajati revnejši za a) kako stvar: izgubljati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika