-
1 leave
I [li:v] past tense, past participle - left; verb1) (to go away or depart from, often without intending to return: He left the room for a moment; They left at about six o'clock; I have left that job.) zapustiti, odpotovati2) (to go without taking: She left her gloves in the car; He left his children behind when he went to France.) pustiti3) (to allow to remain in a particular state or condition: She left the job half-finished.) pustiti4) (to let (a person or a thing) do something without being helped or attended to: I'll leave the meat to cook for a while.) pustiti5) (to allow to remain for someone to do, make etc: Leave that job to the experts!) prepustiti6) (to make a gift of in one's will: She left all her property to her son.) zapustiti•- leave out
- left over II [li:v] noun1) (permission to do something, eg to be absent: Have I your leave to go?) dovoljenje2) ((especially of soldiers, sailors etc) a holiday: He is home on leave at the moment.) dopust•- take one's leave of- take one's leave* * *I [li:v]noundovoljenje, privoljenje; dopust; slovoII [li:v]1.transitive verbpustiti, zapustiti, prepustiti; opustiti, prenehati; pustiti, na cedilu, iti preko česa; American dovoliti, dopustiti;2.intransitive verboditi, odpotovati ( for kam)colloquially to get left — ostati na cedilucolloquially it leaves me cold ( —ali cool) — ne zanima me, ne vznemirja mecolloquially leave it at that — naj ostane pri temto leave things as they are — pustiti stvari kot so, pustiti stvari pri miruto leave no stone unturned — obrniti vsak kamen, vsestransko se truditito leave s.o. wondering whether — pustiti koga v dvomu oto leave s.o. in the dark — zamolčati komu kaj, ne povedati komu česavulgar to leave go of — spustiti kaj iz rokto leave word — sporočiti, pustiti sporočiloto leave card on s.o. — pustiti vizitko pri komIII [li:v]intransitive verbozeleneti
См. также в других словарях:
ostáti — ostánem dov. (á ȃ) 1. ne prenehati biti, se nahajati na določenem prostoru, v določenem kraju: vsi so odšli, le on je ostal; ostati na deželi, v mestu / slike so ostale na steni; v steklenici je ostala samo gošča / listje ne bo dolgo ostalo na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
svét — á m (ẹ̑) 1. celota nebesnih teles, sistemov teles in prostor, v katerem so: teorije o tem, kdaj in kako je nastal svet; star kot svet zelo / v različnih religijah stvarjenje sveta // nav. mn., navadno s prilastkom nebesno telo, sistem teh teles … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tiščáti — ím nedov. (á í) 1. s silo delovati na kaj, da ostane v določenem položaju: moker sneg je tiščal veje k tlom; tiščal ga je k steni, ob steno; tiščati koga proč od sebe // na tak način preprečevati prehod skozi kako odprtino: tiščati pokrovko, da… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pustíti — ím dov., pústil (ȋ í) 1. s širokim pomenskim obsegom ne narediti določenega dejanja, katerega predmet je kdo ali kaj: pustil je deske pred vrati, čeprav ve, da so v napoto; pol kosila je pustil ni pojedel; pusti to, saj veš, da ni tvoje ne… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nè — prisl., neposredno pred osebno glagolsko obliko ne (ȅ) I. 1. s povedkom zanika glagolsko dejanje: ne grem; ne bodo ga ujeli; ne vem; ekspr. take priložnosti nisem in ne bom imel več / o tem bi rajši ne govoril; ne bi ga rad srečal / pri… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tù — prisl. (ȕ) 1. izraža kraj, prostor, kjer govoreči je, se nahaja: tu sem že pol ure, njega pa od nikoder; naj eden ostane tu / tu pri tebi mora biti; tu, pred vsemi sorodniki, sem ti stvar izročil; tu, kjer stojim, je lep razgled / kje si? Tu;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pod — predl. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka pód (ọ̑) 1. za izražanje premikanja, usmerjenosti k spodnji strani česa ali dosege takega položaja a) ne da bi nastal neposreden dotik: zlezel je pod mizo; stopiti pod streho /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ták — a o zaim. (á) 1. izraža lastnost, značilnost pri govorečem ali pri osebi, stvari v bližini govorečega, na katero se usmerja pozornost koga: poglejte, tak je bil most pred razstrelitvijo; taka barva vam ne pristaja; taka igrača ni primerna,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
se — zaim., imenovalnika ni, sêbe, sêbi, sêbe, sêbi, sebój in sábo, enklitično rod., tož. se, daj. si I. 1. izraža predmet ali določilo glagolskega dejanja, kadar sta identična z osebkom dejanja a) v nepredložnih odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vèč — prisl. (ȅ) 1. izraža večjo količino ali mero, ant. manj a) s samostalnikom: imeti več časa; zahtevati več denarja kot drugi; govoriti z več ljudmi; imeti več škode kot koristi; srečati se po več kot desetih letih / podražiti za več kot sto… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pès — psà m (ǝ̏ ȁ) 1. domača žival za čuvanje doma, za lov: pes cvili, laja, renči; pes je prijazno mahal z repom; ugriznil ga je pes; dražiti, naščuvati psa; izpustiti psa z verige; voditi psa na vrvici; dolgodlak pes; popadljiv, stekel pes; pes s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika