-
21 idle
1. adjective1) (not working; not in use: ships lying idle in the harbour.) neizkoriščen2) (lazy: He has work to do, but he's idle and just sits around.) len3) (having no effect or result: idle threats.) prazen4) (unnecessary; without good reason or foundation: idle fears; idle gossip.) prazen2. verb1) (to be idle or do nothing: On holiday they just idled from morning till night.) lenariti2) (of an engine etc, to run gently without doing any work: They kept the car engine idling while they checked their position with the map.) biti v prostem teku, teči v prazno•- idler- idleness
- idly
- idle away* * *I [áidl]adjective ( idly adverb)brezdelen, nezaposlen, brezposeln; nedelaven, len; ničeven, prazen, nepomemben; nesmiseln, nekoristen; economy neproduktiven, neizrabljen, mrtev (kapital); technical ki stoji (stroj), v praznem teku; agronomy neobdelaneconomy idle capital — mrtev kapitalto lie ( —ali stand), idle — stati, ne delati (stroj)economy idle time — zgubljen časII [áidl]1.intransitive verblenariti, ne delati; technical biti v praznem teku (stroj);2.transitive verbzapravljati čas ( away), izgubljati (ure, čas); pustiti stroj v praznem teku -
22 leisure
['leʒə, ]( American[) 'li:ʒər](time which one can spend as one likes, especially when one does not have to work: I seldom have leisure to watch television.) prosti čas* * *I [léžə], American [lí:žə]adjectivelagoden, prost, brezdelen, ležerenII [léžə], American [lí:žə]nounprosti čas, lagodnost, brezdeljeat leisure — lagodno, brez naglice; prost brezdelento wait s.o.'s leisure — čakati, da ima kdo čas -
23 off
(to register or record time of arriving at or leaving work.) zaznamovati čas prihoda na delo in odhoda z dela* * *I [ɔ(:)f]adverb1.(smer, večinoma v zvezi z glagoli) stran, proč ( he rode ŋ odjahal je);2.3.od, proč, dol, raz ( off with your hat odkrij se);4.ugasnjen, izklopljen, zaprt (radio, luč, plin itd.);5.prekinjen, končan, razprodan ( the bet is ŋ stava ne velja več, the whole thing is ŋ vse je padlo v vodo, oranges are ŋ pomaranč ni več);6.(dela) prost ( to take a day ŋ vzeti si prost dan);7.čisto, do kraja ( to drink ŋ vse izpiti, to sell ŋ razprodati);8.economy (trg) medel, slab ( the market is ŋ);9.ne sveže, pokvarjeno (hrana);10.sportne v formi;11.Americanv zmoti ( you are off on that point motiš se v tem);razno: be off!, off you go!, off with you! — odidi, proč s teboj!to be off — oditi, motiti se, biti prismojen (navadno a little ŋ), biti odpovedanright off, straight off — takojto see s.o. off — spremiti koga, ki odpotujehow are you off for? — kako si kaj z (denarjem)?II [ɔ(:)f]preposition (proč, stran) odoff duty — prost, ne v službislang off one's feed — brez apetitato get s.th. off one's chest — olajšati si dušo, izpovedatislang off one's head — prismojen, norkeep off the grass! — ne hodi po travioff the map — izbrisan, ki je izginilsport off side — nedovoljen del igriščaoff the point — nevažno, nebistveno, ki ne spada k stvariIII [ɔ(:)f]adjectivebolj oddaljen; stranski (ulica); figuratively postranski; desni (konj, stran česa, stran pri kriketu); prost (dan); slabši od običajnega; (zlasti economy) manjvreden, slabše kakovosti, ki ne ustreza ( off size); neverjeten; nesvež (sadje)an off chance — slabo upanje, majhna verjetnostoff colour — slabše barve (dragulj), bled, nezdrav (človek)off day — prost dan, figuratively slab danoff guard — nepazljiv, nečuječ, nepripravljenBritish English the off side of the road — desna stran ceste, bolj oddaljena stranIV [ɔ(:)f]noundesna stran pri kriketuV [ɔ(:)f]transitive verbcolloquially odpovedati, razveljaviti (pogodbo); zapustiti, oditi -
24 outdoors
adverb (outside; not in a building etc: We spend a lot of time outdoors.) zunaj* * *[áutdɔ:z]adverbna prostem, zunaj, ven -
25 out-of-door(s)
[áutəvɔ:(z)]adjectivezunanji, ki je na prostem -
26 overhand
[óuvəhænd]adjective & adverbsport z dvignjeno roko (udarec), čez ramo (met pri kriketu), v prostem stilu (plavanje); na ometico (šivan) -
27 ozoner
[ouzóunə]nounAmerican slang kino na prostem -
28 picnic
['piknik] 1. noun(a very informal meal eaten in the open air, usually as part of a trip, outing etc: We'll go to the seaside and take a picnic; Let's go for a picnic!; ( also adjective) a picnic lunch.) piknik2. verb(to have a picnic: We picnicked on the beach.) imeti piknik* * *I [píknik]nounizlet, piknik, skupen obed na prostem; colloquially užitek, prijetno doživetje; American technical standardna velikost konservthat is no picnic — to je resna zadeva, to ni šalaII [píknik]intransitive verbimeti piknik, iti na izlet -
29 plein-air
[pleinʌ/ə]nounslikanje na prostem, plener -
30 power
1) ((an) ability: A witch has magic power; A cat has the power of seeing in the dark; He no longer has the power to walk.) sposobnost2) (strength, force or energy: muscle power; water-power; ( also adjective) a power tool (=a tool operated by electricity etc. not by hand).) moč3) (authority or control: political groups fighting for power; How much power does the Queen have?; I have him in my power at last) oblast4) (a right belonging to eg a person in authority: The police have the power of arrest.) pooblastilo5) (a person with great authority or influence: He is quite a power in the town.) velika živina6) (a strong and influential country: the Western powers.) sila7) (the result obtained by multiplying a number by itself a given number of times: 2 × 2 × 2 or 23 is the third power of 2, or 2 to the power of 3.) potenca•- powered- powerful
- powerfully
- powerfulness
- powerless
- powerlessness
- power cut
- failure
- power-driven
- power point
- power station
- be in power* * *I [páuə]nounmoč, sila, sposobnost (telesna in duševna); plural zmožnosti, sposobnosti, dar, talent; vlada, oblast, gospostvo ( over nad); vpliv; juridically polnomočje, pooblastilo; politics moč, sila, oblast ( power politics politika sile); država, velesila ( great ŋs velesile); vplivna oseba, vplivno mesto; višja sila, božanstvo, duhovi ( the ŋs above višja sila, bogovi); colloquially množina, sila česa ( a power of people sila ljudi); mathematics potenca ( ɔ to the power of three ɔ na tretjo potenco); physics sila, energija, zmogljivost; electrical (jaki) tok; technical mehanična, gonilna sila ( horse ŋ konjska sila); optics zmogljivost povečanja lečecolloquially more power to you ( —ali to your elbow) ! — srečno!, mnogo uspeha!to do all in one's power — storiti, kar je komu mogočeto be in power — biti na oblasti, biti na krmiluto be in s.o.'s power — biti v oblasti kogato have s.o. in one's power — imeti koga v oblastito have (no) power over s.o. — (ne) imeti oblast(i) nad kom, (ne) imeti vpliv(a) pri komjuridically full power, s — polnomočjejuridically power of attorney — pooblastilo, polnomočjethe powers that be — oblast, oblastnikitechnical mechanical powers — strojiunder one's own power — z lastno silo (tudi figuratively)the A.B.C. powers — Argentina, Brazilija, ČileII [páuə]transitive verboskrbeti z mehanično silo, z električno energijo -
31 rough
1. adjective1) (not smooth: Her skin felt rough.) hrapav2) (uneven: a rough path.) neraven3) (harsh; unpleasant: a rough voice; She's had a rough time since her husband died.) raskav; neprijeten4) (noisy and violent: rough behaviour.) surov5) (stormy: The sea was rough; rough weather.) razburkan6) (not complete or exact; approximate: a rough drawing; a rough idea/estimate.) grob2. noun1) (a violent bully: a gang of roughs.) surovina2) (uneven or uncultivated ground on a golf course: I lost my ball in the rough.) zunaj igrišča•- roughly- roughness
- roughage
- roughen
- rough diamond
- rough-and-ready
- rough-and-tumble
- rough it
- rough out* * *I [rʌf]nounhrapavost, neravnost; surovo stanje; surovost, grobost; neprijetne stvari, težki trenutki, surova stran življenja; težaven teren; surov, neotesan človek, neotesanec, prostakin the rough — v surovem, neobdelanem stanjuto take s.o. in the rough — vzeti koga, kakršen jeto take the rough with the smooth — enako spreje(ma)ti dobro in slabo, vzeti stvari, kot pač pridejoII [rʌf]1.adjectivehrapav, raskav, neraven; neobdelan, neizbrušen; surov, grob; neotesan, osoren, brutalen; (okus) trpek, oster; težaven, neprijeten, naporen (o življenju); razburjen ( with od); (o morju) razburkan; divji, nebrzdan; nepravilen, nepopoln; približen; slab; (o tkanini) z dolgo dlako; trdega srca, trdosrčen (on do), neizprosen; nedokončan, v glavnih črtahrough and ready — grobo obdelan, nedovršen, zasilen, začasen; še kar dober za praktične namene; primitiven, a uspešen; ekspeditiven; (o osebah) realen, stvaren, neizbirčen; nepretiranrough coat, rough cast — omet, ometavanjerough copy, rough draft — osnutek, skica, prvi načrt, konceptrough diamond — nebrušen diamant, figuratively nekultiviran, neuglajen, a pošten človekrough house American slang burno in hrupno zborovanje, bučna in surova zabava; glasen prepir in preteprough luck — slaba sreča, smolarough music — neubrana glasba, kričanjethe rough sex — moški spol; moškirough tongue — surov, oster jezikin a rough voice — grobo, osornorough work — surovo, neizdelano, nedovršeno deloit is rough on me — ni pravično do mene; nimam srečeto give s.o. (a lick with) the rough side of one's tongue figuratively pošteno koga ošteti, pošteno mu jih povedatito have a rough time — mnogo pretrpeti, imeti hude težaveshe had a rough time — mnogo je prestala, zelo slabo ji je šlohe had it rough — mnogo je prestal, pretrpelthis is rough luck for me — to je hud udarec zame, tega nisem zaslužil;2.adverbgrobó, surovo, robato, brezobzirno, brez prizanašanja, nasilno; na nagloto lie, to sleep rough — ležati, spati oblečen (zlasti na prostem)to play rough sport grobo igratito ride rough — divje, ne po pravilih jezditiIII [rʌf]transitive verbgrobo obdelati, napraviti grobo (hrapavo); grobo ravnati, postopati (s kom); na hitro narediti; zabiti ostre žeblje v podkev; krotiti konja; intransitive verb sport grobo igratito rough it — imeti trdo življenje, z muko se prebijati skozi življenje; grobo, surovo se obnašatiI had to rough it — moral sem se prebijati (živeti, potovati) brez udobnosti -
32 season
['si:zn] 1. noun1) (one of the main divisions of the year according to the regular variation of the weather, length of day etc: The four seasons are spring, summer, autumn and winter; The monsoon brings the rainy season.) letni čas2) (the usual, proper or suitable time for something: the football season.) sezona2. verb1) (to add salt, pepper, mustard etc to: She seasoned the meat with plenty of pepper.) začiniti2) (to let (wood) be affected by rain, sun etc until it is ready for use.) kondicionirati•- seasonal
- seasoned
- seasoning
- season ticket
- in season
- out of season* * *I [si:zn]nounletni čas, letna doba, sezona, sezija; čas dozorevanja (sadja, zelenja itd.); pravi čas za kako delo; čas, doba, razdobje; British English čas (božičnih, velikonočnih itd.) praznikov; archaic začimbain season — ravno prav, ob pravem času, v sezoni (npr. dozorelega sadja itd.)in good season, in due season — v pravem časuin season and out of season — ob vsakem času, kadarkoli; umestno ali neumestnothe season, London season — londonska sezona (od maja do julija)close season hunting lovopustcompliments of the season, season's compliments — pozdravi z voščili za praznikeholiday season — čas, doba počitnic, počitniška sezonaLenten season ecclesiastic postni časopen season, shooting season hunting lovna dobapairing season hunting čas parjenjato endure s.th. for a season — nekaj časa kaj prenašatithey will go back to London for the theatrical season — vrnili se bodo v London za gledališko in družabno sezono (maj - julij)I wish you the compliments of the season — želim vam vesele (božične, velikonočne) praznikeII [si:zn]1.transitive verbzačiniti, zabeliti, napraviti okusno, prijetno; dozoriti (plodove, vino); osušiti (les); aklimatizirati, privaditi, priučiti (to s.th. na kaj); archaic ublažiti, omilitito season one's remarks with jokes — zabeliti svoje opazke s šalami, z dovtipilet mercy season justice! — naj usmiljenje omili (ublaži) pravičnost!;2.intransitive verbdozore(va)ti; (p)osušiti se; privaditi se, aklimatizirati se, navaditi se (to na) -
33 soap box
[sóupbɔks]nounškatla za milo; American slang figuratively improviziran govorniški oder na prostem -
34 sport
[spo:t] 1. noun1) (games or competitions involving physical activity: She's very keen on sport of all kinds.) šport2) (a particular game or amusement of this kind: Hunting, shooting and fishing are not sports I enjoy.) šport3) (a good-natured and obliging person: He's a good sport to agree to do that for us!) dobričina4) (fun; amusement: I only did it for sport.) zabava2. verb(to wear, especially in public: He was sporting a pink tie.) nositi- sporting- sports
- sports car
- sports jacket
- sportsman
- sportswear
- a sporting chance* * *I [spɔ:t]nounšport, razvedrilo, zabava; šala; igra, športna prireditev, tekmovanje; lovski šport, ribolov; kratkočasje; figuratively igrač(k)a, žrtev; figuratively predmet norčevanja, roganja; colloquially športnik, prijeten (dober, vesel, zabaven) človek, dobričina; colloquially uživač, lahkoživec, gizdalin; obsolete ljubimkanje; igračkanje; biology žival ali rastlina, ki se razvija na kak nenavaden način, igra prirode, spačekin sport — v šali, za šaloathletic sport — lahka atletika, lahkoatletsko tekmovanjefield sports — šport na prostem (lov, ribolov, konjske dirke itd.)what sport! — kako zabavno! zelo zabavno!to have good sport — (zlasti) imeti dober ulov (rib), dober lov; prisostvovati lepim tekmovanjem, dirkamhave good sport! — dober lov! veliko sreče pri lovu!to make sport of s.o. — rogati se, posmehovati se komu; zbijati šale s kom, (o)smešiti kogato make sport for s.o. — zabavati, spravljati v smeh kogato say (to do) s.th. in sport — reči (napraviti) kaj za šaloII [spɔ:t]intransitive verbzabavati se, razvedriti se, igrati se; poditi se; gojiti šport; norčevati se (at, over, upon iz); transitive verb nositi kaj na sebi tako, da se vidi (pade v oči), razkazovati, poudarjati kajto sport one's oak university slang zapreti zunanja vrata (da koga ne motijo pri delu)to sport o.s. — zabavati se -
35 straw hat
[strɔ:hæt]nounslamnik; American slang gledališče na prostem -
36 street
[stri:t]1) (a road with houses, shops etc on one or both sides, in a town or village: the main shopping street; I met her in the street.) ulica2) ((abbreviated to St when written) used in the names of certain roads: Her address is 4 Shakespeare St.) ulica•- street directory
- be streets ahead of / better than
- be up someone's street
- not to be in the same street as* * *[stri:t]1.nounulica, cesta; obsolete deželna cesta; vozišče, cestišče; ljudje na cesti ali prebivalci določene ulicestreets ahead, streets better figuratively colloquially daleč boljši (močnejši)not in the same street with figuratively colloquially neprimerno slabši, ki se ne da primerjati z; (borza) zaključen po zaprtju borzeman in the street — človek z ulice, poprečen, navaden človckwoman of the streets — pocestnica, prostitutkathis is not up my street colloquially to se me ne tiče; to ni zame, to mi ne ležito go on the streets figuratively iti na cesto, postati prostitutkato have the key of the street — biti na cesti, biti brezdomecto live in the street — biti stalno na poti, nikoli ne biti domato walk the streets figuratively biti pocestnica, prostitutkadon't walk in the street! — ne hodi po vozišču (cestišču)!to turn s.o. out into the street — postaviti koga na cesto, vreči koga iz stanovanja;2.adjectiveuličen, cestenstreet sale — prodaja na cesti (ulici); (borza) kratkoročen, v prostem prometu, poborzni -
37 theatre, theater
[míətə]noungledališče; gledališki oder; gledališka umetnost; igralci; gledališka igra; gledališko občinstvo, publika, gledalci; dramska književnost; prizorišče; amfitrealna dvorana, predavalnicaanatomical theatre, theater — anatomska predavalnicathe theatre, theater of war — bojiščeopen-air theatre, theater — gledališče na prostemoperating theatre, theater — operacijska dvoranarepertory theatre, theater — repertoarno gledališčeto go to the theatre, theater — zahajati, hoditi v gledališčethis play is good theatre, theater — ta igra je uspešna na (gledališkem) odru -
38 tick over
(to run quietly and smoothly at a gentle pace: The car's engine is ticking over.) teči v prostem teku, v prazno* * *intransitive verb technical teči v praznem teku -
39 vacant
['veikənt]1) (empty or unoccupied: a vacant chair; Are there any rooms vacant in this hotel?) prost2) (showing no thought, intelligence or interest: a vacant stare.) odsoten•- vacancy- vacantly* * *[véikənt]adjective ( vacantly adverb)prazen, nezaseden, prost; izpraznjen, vakanten; nenaseljen, pust; brezdelen, brez dela, prost; duhovno odsoten (pogled), breizrazen, top, brez vsebine; juridically brez gospodarja, neoddan v najem (hiša); neobdelan (zemlja)a vacant lot American nezazidana parcela -
40 vers librist, vers libriste
[vʌ/əlíbrist, -libríst]nounpesnik, ki piše verze v prostem verzu
См. также в других словарях:
pròst — prôsta o stil. ó prid., prostéjši in prôstejši (ȍ ó) 1. ki je brez obveznosti in lahko sam razpolaga s svojim časom: vse sem naredil, do večera sem prost; otroci so dosti prosti / ob sobotah in nedeljah so delavci prosti / dva prosta delavca je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tábor — a m (á) 1. skupek šotorov, naprav, navadno za začasno bivanje na prostem: postaviti tabor; izbrati primeren kraj za tabor; begunski, vojaški tabor; ciganski tabor / urediti tabor za turiste kamp; redko ujetniški tabor ujetniško taborišče ♦ alp.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
léten — 1 tna o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na leto: a) letni dohodek; letni prirastek lesa; letna množina padavin; povprečna letna proizvodnja / letno povprečje / pomlad je najlepši letni čas b) izpolnili so že deset odstotkov letnega načrta; poslati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
píknik — 1 a m (ȋ) družabna prireditev na prostem: upravnik hotela je priredil piknik za svoje goste; iti na piknik / izseljenski piknik // kosilo, malica na prostem iz s seboj prinesene hrane: na jasi so imeli piknik; poiskati primeren prostor za piknik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
plán — a m (ȃ) 1. kar vnaprej določa način, kraj, čas, da bi se kako dejanje uspešno izvedlo, načrt: držati se plana; delati, imeti, narediti plan; neizvedljiv, podroben plan; nima pripomb k planu / družbeni plan ki usklajuje razvoj gospodarstva;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
plenêr — ja tudi a m (ȇ) um. slikanje, pri katerem se upošteva ozračje in svetloba na prostem: mojster plenerja / slikati v plenerju na prostem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
serenáda — e ž (ȃ) 1. knjiž. (lirična) pesem, peta navadno ponoči pod oknom; podoknica: poslušati serenado 2. knjiž. večerna glasbena prireditev na prostem: prirejati serenade 3. muz. skladba za različne zasedbe, namenjena zlasti izvajanju zvečer na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sobótnik — a m (ọ̑) 1. rel. pripadnik krščanske verske sekte, ki praznuje soboto namesto nedelje: sobotniki so prepevali psalme / adventistični sobotniki 2. v Sovjetski zvezi prostovoljno kolektivno neplačano družbenokoristno delo ob prostem dnevu, v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zunánji — a e prid. (ȃ) 1. ki pri kaki stvari neposredno meji na okolje: zunanji zidovi stavbe; zunanja plast kosti; zunanja stran soda / zunanja vrata / zunanja oprema knjige platnice, ovitek // ki je na površini česa: zunanji žep na suknjiču; zunanja… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Престольный праздник — … Википедия
átrij — a m (á) 1. nepokrit osrednji prostor starorimske hiše: kipi bogov v atriju // preddverje starokrščanske bazilike: pokopan je v atriju cerkve 2. starorimskemu atriju podobno dvorišče današnjih hiš: atrij za pouk na prostem ◊ anat. vsaka od dveh… … Slovar slovenskega knjižnega jezika