-
1 sanctuary
• glavni oltar; hram; svetilište; svetinja; sveto mesto; utočište
См. также в других словарях:
oltar — òltār m <G oltára> DEFINICIJA 1. pov. rel. povišeno mjesto sazidano od kamena, drva ili zemlje na kojem se prinosi žrtva bogovima ili Bogu 2. rel. kat. najvažniji dio crkve ili hrama, na kojemu se obavlja glavni dio bogoslužja, na kojem se… … Hrvatski jezični portal
òltār — m 〈G oltára〉 1. {{001f}}pov. rel. povišeno mjesto sazidano od kamena, drva ili zemlje na kojem se prinosi žrtva bogovima ili Bogu 2. {{001f}}rel. kat. najvažniji dio crkve ili hrama, na kojemu se obavlja glavni dio bogoslužja, na kojem se slavi… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
oltár — ja m (á) 1. večji predmet z mizi podobnim delom, sliko, kipi za opravljanje krščanskega bogoslužja: blagosloviti oltar; umetniško izrezljan oltar / glavni, star. veliki oltar; stranski oltar / Marijin oltar ♦ rel. dosegel je čast oltarja bil je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gláven — 1 vna o prid. (ȃ) ki je po pomembnosti na prvem mestu: glavni deli česa; glavni krivec; dosegel je glavni namen; glavni kmetijski pridelek določenega področja; to je eden izmed glavnih vzrokov; glavni znak bolezni; glavna dejavnost podjetja;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
svètilīšte — sr mjesto u (ob. pravoslavnoj) crkvi gdje je glavni oltar … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
kór — a m (ọ̑) 1. dvignjeni del cerkve, namenjen za orgle in pevce: pevci so že na koru; moški so stali pod korom; s kora so donele orgle / cerkveni, pevski kor / pog. poje na koru je cerkvena pevka 2. arhit. del cerkve, namenjen za glavni oltar in… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prezbitêrij — a m (é) arhit. del cerkve, namenjen za glavni oltar in duhovščino: stopiti v prezbiterij; ladja in prezbiterij … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sanktuárij — a m (á) knjiž. del cerkve, namenjen za glavni oltar in duhovščino; prezbiterij: stopiti v sanktuarij … Slovar slovenskega knjižnega jezika
peljáti — péljem tudi ám nedov., pêlji peljíte; pêljal (á ẹ̄, ȃ) 1. s prevoznim sredstvom spravljati kam: peljati drva, pohištvo, seno; peljati sadje na trg, žito v mlin; peljati koga v mesto; peljati na avtomobilu, vozu, v samokolnici; z brodom so jih… … Slovar slovenskega knjižnega jezika