-
1 condescesion
• dobrodušnost -
2 bonhomie
[bɔnɔmi:]nounprisrčnost, dobrodušnost, dobrohotnost -
3 inoffensiveness
[inəfénsivnis]nounneškodljivost, nežaljivost, dobrodušnost -
4 nature
['nei ə]1) (the physical world, eg trees, plants, animals, mountains, rivers etc, or the power which made them: the beauty of nature; the forces of nature; the study of nature.) narava2) (the qualities born in a person; personality: She has a generous nature.) narava3) (quality; what something is or consists of: What is the nature of your work?) narava4) (a kind, type etc: bankers and other people of that nature.) vrsta•- - natured- in the nature of* * *[néičə]nounnarava, priroda; čud, vrsta, lastnost; military kaliber, premer; življenjska sila, primitivizem; botany drevesna smolaagainst ( —ali contrary to) nature — proti naravi, nadnaravnoin the nature of — kot, po, zaradi, v svojstvu, podobenia a state of nature — nag, divji, primitiventrue to nature — realističen, naraven -
5 benevolence
• čovekoljublje; dobra volja; dobročinstvo; dobroćinstvo; dobrodušnost; dobronamernost; dobrota; dobrotvornost; milosrdnost; naklonost -
6 benignity
• blagost; dobročinstvo; dobrodušnost; ljubaznost; pristupačnost; zdravlje -
7 good-nature
• dobra narav; dobrodušnost -
8 good nature
• dobra narav; dobrodušnost -
9 soul
• biće; čovek; dobrodušnost; duh; duša; glava; lice; oličenje; osoba; rukovodilac; srce; utelovljenje; vođa -
10 bonhomie
s [Fr] dobrodušnost, prijaznost, žovijalnost -
11 joviality
s veselost, veselo raspoloženje, prijaznost, dobrodušnost, druževnost
См. также в других словарях:
dobròdušnōst — ž osobina onoga koji je dobrodušan; dobroćudnost, dobrodušje … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
dobrodušnost — dobròdušnōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA osobina onoga koji je dobrodušan; dobrodušje ETIMOLOGIJA vidi dobrodušan … Hrvatski jezični portal
dobrodúšnost — i ž (ū) lastnost dobrodušnega človeka: z njenega obraza sije dobrodušnost; rad ga ima zaradi njegove odkritosrčnosti in dobrodušnosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dobròdūšje — sr, {{c=1}}v. {{ref}}dobrodušnost{{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
dȍbroćūdnōst — ž osobina onoga koji je dobroćudan ili svojstvo onoga što je dobroćudno; dobrodušnost, dobrodušje … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
dobrodušje — dobròdūšje sr DEFINICIJA v. dobrodušnost ETIMOLOGIJA vidi dobrodušan … Hrvatski jezični portal
dobrodúšje — a s (ȗ) redko dobrodušnost: z obraza se mu bere dobrodušje / iz dobrodušja ga je obdržal v službi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
joviálnost — i ž (ȃ) knjiž., redko dobrodušnost, hrupna veselost: s svojo jovialnostjo je očaral vsakogar … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mehkôba — e ž (ó) 1. ekspr. popustljivost, prizanesljivost: zanašal se je na njegovo mehkobo in dobrodušnost / v uradnikovem glasu je začutil mehkobo / s smehom je hotel prikriti mehkobo, ki ga je obšla ganjenost 2. mehkost: mehkoba tal / mehkoba, barva in … Slovar slovenskega knjižnega jezika
naredíti — ím dov., narédil (ȋ í) 1. s širokim pomenskim obsegom z delom omogočiti nastanek česa: narediti avtomobilsko cesto, nov stroj; narediti čevlje, obleko; narediti načrt; narediti nalogo napisati; narediti potico speči; pog. narediti kosilo skuhati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sánčopánsovski — a o prid. (ȃ ȃ) ekspr. tak kot pri Sanču Pansi: sančopansovska dobrodušnost; igralec je ustvaril pravo sančopansovsko figuro … Slovar slovenskega knjižnega jezika
