-
1 bodec
f Am chuzaf Am garrafaf Pe moharraf aguijadaf aguijaderaf agujaf aijadaf garlochaf garrochaf hitaf punchaf puyaf púaf sacaliñam Am puyónm Ch quiñem Ch trompom Co herrónm Ec boyerom Gu chutem Mé gorguzm aguijónm chuzom chuzónm espichem espigónm punzónm rejo
См. также в других словарях:
bodeč — bȍdeč m DEFINICIJA zool., v. škrpun ETIMOLOGIJA v. bosti … Hrvatski jezični portal
bôdec — in bódec dca m (ō; ọ̑) star. 1. šilast izrastek pri živalih ali rastlinah; bodica: ježevi bodci 2. zbadanje, bodenje: bodec v prsih … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bodèč — éča e prid. (ȅ ẹ) ki bode, zbada: bodeč trn; kamenje je ostro in bodeče / zanemarjena in bodeča brada / bodeča bolečina; pren. njegov bodeči humor; gledal ga je z bodečimi očmi // ki ima bodice, trne: ograja iz bodeče žice; bodeče grmovje ♦ bot … Slovar slovenskega knjižnega jezika
škȑpūn — m 〈N mn škrpúni〉 zool. morska riba smeđe boje, manja od škarpine (Scorpaena porcus); bodeč … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
škàrpūn — m 〈G škarpúna〉 zool. riba koštunjača (Scorpaena porcus); škarpoć, škrpoč, bodeč, jaukovac … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
škrpun — škȑpūn m <N mn škrpúni> DEFINICIJA zool. morska riba smeđe boje, manja od škarpine (Scorpaena porcus); bodeč ETIMOLOGIJA v. škarpina … Hrvatski jezični portal
škarpun — škàrpūn m <G škarpúna> DEFINICIJA zool. riba koštunjača (Scorpaena porcus); škarpoć, škrpoč, bodeč, jaukovac ETIMOLOGIJA vidi škarpina … Hrvatski jezični portal
ágras — a m (á) bot. gojen ali divje rastoč bodeč grm z užitnimi jagodami; kosmulja: na koncu vrta je zasadil agras / zobati agras in ribez … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bodljív — a o prid. (ȋ í) redko bodeč: strupene in bodljive zeli; bodljiva žica / bodljiva krava ki (rada) bode … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bôsti — bôdem nedov., bôdel in bódel bôdla, stil. bòl bôla (ó) 1. zaradi ostrosti povzročati komu pekočo bolečino: trnje me bode; pesek ga je bodel v bose noge / osat bode / ostra svetloba me je bodla v oči; pren. misel na tiste ljudi ga več ne bode;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brìn — brína m (ȉ í) zimzelen iglast grm z drobnimi jagodami: koza je obirala brin; žgati brin; bodeč brin ♦ bot. smrdljivi brin neprijetno dišeč grm z luskastimi listi, Juniperus sabina … Slovar slovenskega knjižnega jezika