-
1 fool
[fu:l] 1. noun(a person without sense or intelligence: He is such a fool he never knows what to do.) norec2. verb1) (to deceive: She completely fooled me with her story.) ukaniti2) ((often with about or around) to act like a fool or playfully: Stop fooling about!) noreti•- foolish- foolishly
- foolishness
- foolhardy
- foolhardiness
- foolproof
- make a fool of
- make a fool of oneself
- play the fool* * *I [fu:l]nounnorec, bedak, butec, zmedenec; dvorni norec, pavliha; figuratively igračkaAll Fools' Day — 1. aprilApril Fool — aprilska šala; žrtev aprilske šaleas the fool thinks so the bell clinks — norec veruje v to, kar si želito make a fool of s.o. — imeti koga za norcato be but a fool to, to be a fool to — ne biti nič v primeri smineralogy fool's gold — železov kršeche is a fool to... — on nič ne pomeni proti...botany fool's parsley — mala trobelikaII [fu:l]1.intransitive verbšaliti se, norčevati se, uganjati norčije; archaic igrati norca;2.transitive verbza norca imeti: ukaniti, osmešiti, varatiIII [fu:l]nounsladko kuhano sadje s smetanoIV [fu:l]adjectiveAmerican colloquially nepreudaren, nerazsoden; smešen, prešeren -
2 eye
1. noun1) (the part of the body with which one sees: Open your eyes; She has blue eyes.) oko2) (anything like or suggesting an eye, eg the hole in a needle, the loop or ring into which a hook connects etc.) odprtina, luknja, uho3) (a talent for noticing and judging a particular type of thing: She has an eye for detail/colour/beauty.) oko2. verb(to look at, observe: The boys were eyeing the girls at the dance; The thief eyed the policeman warily.) opazovati- eyeball- eyebrow
- eye-catching
- eyelash
- eyelet
- eyelid
- eye-opener
- eye-piece
- eyeshadow
- eyesight
- eyesore
- eye-witness
- before/under one's very eyes
- be up to the eyes in
- close one's eyes to
- in the eyes of
- keep an eye on
- lay/set eyes on
- raise one's eyebrows
- see eye to eye
- with an eye to something
- with one's eyes open* * *I [ai]nounoko; vid; pogled; vidik; popek; ušesce (npr. šivanke); zankica; luknja (v kruhu, siru); figuratively namera; blesk diamanta; središče; American slang vohunblack eye — modrica, American porazby the eye — na oko, po videzuto cast sheep's eyes at s.o. — zaljubljeno koga gledatito clap an eye at s.o. — zagledati kogato catch the eyes of s.o. — s pogledom koga opozoritito close one's eyes to s.th. — zapirati oči pred čimto come to the eye of s.o. — pojaviti se pred komcolloquially to do in the eye — oslepariti, ukanitieasy on the eye — čeden, prijetento give an eye to — pogledati, popazitito have eyes at the back of one's head — imeti povsod oči, biti bisterto have an eye to s.th. — paziti na kajto keep one's weather eye open — oprezovati, budno pazitito make eyes at s.o. — spogledovati se s komto make s.o. open his eyes — hudo koga presenetitimy eye! — presneto!quick eye — oster vid, dar opazovanjamilitary eyes right! (left!, front!) — desno (levo, naravnost) glej!slang in a pig's eye — nikdardo you see any green in my eye? — mar res misliš, da sem tako neumen, da bi ti verjel?to see eye to eye with s.o. — popolnoma se strinjatito throw dust in the eyes of s.o. — vreči komu pesek v oči, slepiti gaII [ai]transitive verbgledati, opazovatito eye s.o. over, to eye s.o. head to foot — premeriti koga z očmi -
3 sharp
[ša:p]1.adjectiveoster, koničast, šiljast, špičast; strm; rezek, kričav, prediren; buden, pazljiv; dober (nos); silovit (spopad); strog, zbadljiv, jedek, hud, bičajoč, sarkastičen; živahen, hiter, brz; bister, bistroumen, iznajdijiv, prebrisan, rafiniran, zvit, lokav, pretkan, premeten, prekanjen; močan, izrazit; spreten, okreten; music povišan ali previsok za pol tona; American slang pozornost zbujajoč in privlačen (npr. obleka)as sharp as a needle figuratively zelo bister, bistroumensharp features — ostre, izrazite potezesharp practices figuratively sleparija, nepošteni trikisharp set slang lačena sharp tongue — oster, nabrušen, strupen jeziksharp wine — kislo vino, cvičeksharp's the word colloquially hitro!he has been too sharp for me figuratively prelisičil me jeto keep a sharp out-look — budno paziti, biti budno na stražithis wine is sharp — to vino je rezko, kislopoverty is a sharp weapon figuratively sila kola lomi;2.adverbvneto, močnó; nenadoma; točno, natančno, pazljivo; naglo, hitro, živahno; music povišano za pol tonalook sharp! — hitro!to turn sharp — ostro zaviti, napraviti oster ovinek;3.noundolga šivalna igla; familiarly slepar; colloquially strokovnjak, poznavalec; music za pol tona povišana nota, višaj;4.transitive verb colloquiallyprevarati ( out of za), ukaniti, oslepariti, prelisičiti; prislepariti kaj, ukrasti; music povišati zapol tona, American previsoko zapeti; intransitive verb slepariti, varati; music previsoko peti ali igrati -
4 know
[nəu]past tense - knew; verb1) (to be aware of or to have been informed about: He knows everything; I know he is at home because his car is in the drive; He knows all about it; I know of no reason why you cannot go.) vedeti2) (to have learned and to remember: He knows a lot of poetry.) poznati3) (to be aware of the identity of; to be friendly with: I know Mrs Smith - she lives near me.) poznati4) (to (be able to) recognize or identify: You would hardly know her now - she has become very thin; He knows a good car when he sees one.) prepoznati•- knowing- knowingly
- know-all
- know-how
- in the know
- know backwards
- know better
- know how to
- know the ropes* * *I [nóu]nounvednost, znanjecolloquially to be in the know — vedeti (zaupne stvari), spoznati seII [nóu]1.transitive verbvedeti, poznati, znati prepoznati; razpoznati, ločiti ( from);2.intransitive verbvedeti (of za, o); spoznati se ( about na)to know one's bussiness — ali to know a thing or two about, to know all about it, to know what is what, to know the ropes — dobro se na kaj spoznati, vedeti vse o čem, biti izkušen v čemI know better than to — nisem tako neumen, da bito know one from the other — razločiti med dvema, razpoznatidon't know him from Adam — nimam pojma, kdo jeto get ( —ali come) to know — spoznati, zvedetito let s.o. know — sporočiti komuto make known — razglasiti, oznanitito make o.s. known to — predstaviti se komu, seznaniti se s komto know one's own mind — vedeti, kaj hočeš, ne omahovatinot to know what to make of a thing — ne razumeti česa, ne znati si česa razložitinot that I know — ne da bi vedel, kolikor je meni znano neto know one's place — vedeti, kje je komu mesto, ne riniti se naprejto know one's way around — znajti se, spoznati seto know which side one's bread is buttered — vedeti kdo ti reže kruh, vedeti, kaj ti koristito know from a bull's foot — znati razlikovati, znati ločitibefore you know where you are — hipoma, preden se zavešdon't I know it! — pa še kako to vem!he wouldn't know (that) — težko, da bi vedel, ne more vedetiI would have you know that — rad bi ti povedal, da; rad bi ti pojasnilI have never known him to lie — kolikor jaz vem, ni nikoli lagalI know of s.o. who — vem za nekoga, kicolloquially not that I know of — ne da bi vedel -
5 wall
[wo:l] 1. noun1) (something built of stone, brick, plaster, wood etc and used to separate off or enclose something: There's a wall at the bottom of the garden: The Great Wall of China; a garden wall.) zid2) (any of the sides of a building or room: One wall of the room is yellow - the rest are white.) stena2. verb((often with in) to enclose (something) with a wall: We've walled in the playground to prevent the children getting out.) ograditi z zidom- walled- - walled
- wallpaper 3. verb(to put such paper on: I have wallpapered the front room.) obložiti s tapetami- have one's back to the wall
- up the wall* * *I [wɔ:l]1.nounstena, zid (tudi figuratively); (trdnjavsko) obzidje; plural military utrdbe, nasip, okop; ločilna stena, pregraja, bariera; del pločnika ob ziduwithin the walls — znotraj zidov, v notranjosti mesta, figuratively znotraj (nekega področja)within four walls figuratively strogo zaupnowith one's back to the wall figuratively v težavnem položaju, v škripcihto be up against a brick wall figuratively ne moči (iti) naprejto give s.o. the wall — odstopiti komu prostor, da lahko gre ob zidu (kot počastitev), figuratively pustiti komu prednostto go to the wall figuratively biti pritisnjen ob zid, biti premagan, podleči, propasti; pasti pod stečajto meet a dead wall figuratively ne naleteti na razumevanjeto paint the devil on the wall figuratively slikati vraga na zidto run one's head against a wall figuratively hoteti z glavo skoz zid, skušati napraviti nekaj nemogočegato see through brick wall figuratively biti zelo bisterto send s.o. to the wall — pritisniti koga ob zid, pognati koga v škripceto take the wall of s.o. — ne odstopiti komu mesta ob zidu; imeti prednost pred kom;2.adjectivestenski; zidniwall crane technical konzolno dvigalowall fruit agronomy špalirsko sadjewall game sport vrsta nogometa (v Etonu)wall lizard zoology sivi kuščarwall newspaper — stenski časopis, stenčaswall painting — stensko slikarstvo, slika na zidu, freskaWall Street (W.S.) American finančna četrt v New Yorku; figuratively moč ameriškega kapitala (denarja, financ)wall tree agronomy špalirno drevowall walk — pokrit hodnik na grajskem, mestnem zidu za obramboII [wɔ:l]transitive verbobdati, utrditi z zidom ( a town — mesto); figuratively obkrožiti, obkoliti, zapreti -
6 wide
1. adjective1) (great in extent, especially from side to side: wide streets; Her eyes were wide with surprise.) širok2) (being a certain distance from one side to the other: This material is three metres wide; How wide is it?) širok3) (great or large: He won by a wide margin.) širok4) (covering a large and varied range of subjects etc: a wide experience of teaching.) bogat2. adverb(with a great distance from top to bottom or side to side: He opened his eyes wide.) široko- widely- widen
- wideness
- width
- wide-ranging
- widespread
- give a wide berth to
- give a wide berth
- wide apart
- wide awake
- wide open* * *I [wáid]adjective ( widely adverb)širok, prostran; obsežen; dalekosežen; velik, znaten, bogat (izkušnje, znanje itd.); liberalen, ki je brez predsodkov, širokogruden; splošen, obči; raztezajoč se v določenih mejah; široko odprt; ki presega meje, čezmeren; daleč oddaljen; British English slang bister, prebrisana wide domain — obsežno, obširno področjeto give a wide margin — dati široko polje, dati prost prostorto take wide views — biti velikodušen, velikopotezenII [wáid]adverb široko, širom, prostrano; oddaljeno, daleč od; v polni merifar and wide — daleč naokoli; na dolgo in na širokoto have one's eyes wide open — imeti široko odprte oči, biti buden (pazijiv, oprezen)to open one's mouth too wide figuratively biti preveč pohlepen (lakomen, častihlepen)III [wáid]nounpoetically širina, prostranost; skrajnost; sport nedosegljiva žogato the wide — do skrajnosti, popolnomabroke to the wide colloquially čisto "suh" (brez denarja) -
7 bright
1) (shining with much light: bright sunshine.) bleščeč2) ((of a colour) strong and bold: a bright red car.) svetel3) (cheerful: a bright smile.) žareč4) (clever: bright children.) bister•- brightly- brightness
- brighten* * *I [brait]adjective ( brightly adverb)jasen, svetel; lesketajoč se, žareč; bister, pameten, duhovit; živ (barva); vesel, živahen; slavenII [brait]adverbjasno, svetlo -
8 strong
[stroŋ]1) (firm, sound, or powerful, and therefore not easily broken, destroyed, attacked, defeated, resisted, or affected by weariness, illness etc: strong furniture; a strong castle; a strong wind; She's a strong swimmer; He has a very strong will/personality; He has never been very strong (= healthy); He is not strong enough to lift that heavy table.) močen2) (very noticeable; very intense: a strong colour; a strong smell.) močen3) (containing a large amount of the flavouring ingredient: strong tea.) močen4) ((of a group, force etc) numbering a particular amount: An army 20,000 strong was advancing towards the town.) ki šteje•- strongly- strength
- strengthen
- strongbox
- strong drink
- stronghold
- strong language
- strong-minded
- strong point
- strongroom
- on the strength of* * *[strɔŋ]1.adjectivemočan, krepak, čvrst, zdrav; žilav, odporen; energičen, odločen, neomajen; živ, živahen, prizadeven, vnet, podjeten; bister, pameten, prenikav, nadarjen. (za); izrazit; prepričljiv, tehten; vpliven; alkoholen, močan (pijača); ki ima šanse za uspeh (kandidat); hud (veter), smrdljiv, žaltav; grammar krepak (glagol); commerce trajen, soliden, trpežen, stalen; military številen, močan po številu; agronomy rodoviten; obsolete sramoten, škandalozen; ogorčen (boj)the strong — mogočne, vplivne osebe, na katerih strani je moč (oblast)strong argument — tehten, prepričljiv argumentstrong butter — žarko, žaltavo maslostrong cheese — oster, močno dišeč sirstrong flavour — oster, neprijeten okusstrong language — robato govorjenje, psovke, kletvicea strong market commerce ustaljen trg (tržišče)strong meat — težka hrana; figuratively tisto, kar morejo razumeti le zelo pametni ljudjestrong measures — ostre, drastične mere (ukrepi)strong mind — pametna glava, bister uma strong nose — markanten, izrazit nosto be strong on — imeti (kaj) za važno, živahno sodelovati pri (čem)to have a strong hold upon (over) — imeti veliko moč (oblast, vpliv) nahow strong were they? — koliko jih je bilo (po številu)?that is too strong! — ta je pa prehuda!to use strong language — robato, grobo se izražati, preklinjati, psovati;2.adverbmočno, zelo energično; izrecno, silnoto come (to go) it rather strong slang iti v skrajnost, pretiravatito be going strong slang dobro uspevati (iti), biti v dobri formito come out strong figuratively pošteno se lotiti (česa)he feels strong about it — to mu je pri srcu; vznemirja se zaradi tega -
9 bean
[bi:n]1) (any one of several kinds of pod-bearing plant or its seed: black beans; green beans; red beans.) fižol2) (the bean-like seed of other plants: coffee beans.) zrno* * *I [bi:n]nounbotany fižol; bob; slang glava, buča; slang denar; (kavino) zrnoevery bean has its black — vsak ima napake, nihče ni brez napakfull of beans — dobre volje, bujen; energičenslang to give s.o. beans — dati komu poprato know how many beans make five — biti zelo bister, znajti selike beans — kar se da hitro, v največjem dirucolloquially to get beans — biti pretepen, izkupiti joAmerican a hill of beans — malenkostto spill the beans — izdati skrivnost, izblebetatiII [bi:n]transitive verbAmerican pripeljati komu klofuto -
10 clear
[kliə] 1. adjective1) (easy to see through; transparent: clear glass.) prozoren2) (free from mist or cloud: Isn't the sky clear!) jasen3) (easy to see, hear or understand: a clear explanation; The details on that photograph are very clear.) jasen4) (free from difficulty or obstacles: a clear road ahead.) prost5) (free from guilt etc: a clear conscience.) neobremenjen6) (free from doubt etc: Are you quite clear about what I mean?) gotov, nedvomen7) ((often with of) without (risk of) being touched, caught etc: Is the ship clear of the rocks? clear of danger.) zunaj (nevarnosti)8) ((often with of) free: clear of debt; clear of all infection.) na čistem, prost2. verb1) (to make or become free from obstacles etc: He cleared the table; I cleared my throat; He cleared the path of debris.) pospraviti; odkašljati se; odstraniti2) ((often with of) to prove the innocence of; to declare to be innocent: He was cleared of all charges.) oprostiti3) ((of the sky etc) to become bright, free from cloud etc.) razjasniti se4) (to get over or past something without touching it: He cleared the jump easily.) preskočiti•- clearing
- clearly
- clearness
- clear-cut
- clearway
- clear off
- clear out
- clear up
- in the clear* * *I [kliə]adjective ( clearly adverb)jasen, svetel; prozoren, čist; (of) neoviran, prost; razumljiv, nedvomen; neobremenjen; bister; popoln, celmilitary sovražnik ni oborožen; konec preplaha; (figuratively) the coast is clear — zrak je čistas clear as crystal — jasen, prozoren; razumljivas clear as mud — nejasen, nerazumljiv, zamotanII [kliə]adverbjasno; naravnost; vso pot, ves čas, popolnomafiguratively to see one's way clear — ne imeti težavto stand clear off — stati ob strani, ne priti v bližinoclear off, clear away — daleč pročIII [kliə]1.transitive verbjasniti, vedriti; čistiti; (of) razbremeniti; razprodati; izkrčiti; pospraviti; plačati, poravnati; urediti; ocariniti; preskočiti; odstraniti; zapustiti, miniti; opravičiti; nautical odpluti;2.intransitive verb(z)jasniti, zvedriti se; razsvetliti se; izprazniti se; marine rešiti se; odpluti, odjadratito clear the decks — pripraviti ladjo za boj; slang pojesti vso jed na mizinautical to clear the land — odplutito clear o.s. — opravičiti senautical to clear the rope — zravnati, razviti vrvto clear s.o.'s skirts — vrniti komu dober glasclear the way! — umakni(te) se!to clear a ship — izkrcati tovor iz ladje;IV [kliə]nounpraznina; izpraznitev; jasnina -
11 fly
I plural - fliesnou)1) (a type of small winged insect.)2) (a fish hook made to look like a fly so that a fish will take it in its mouth: Which fly should I use to catch a trout?)3) ((often in plural) a piece of material with buttons or a zip, especially at the front of trousers.)•II past tense - flew; verb1) (to (make something) go through the air on wings etc or in an aeroplane: The pilot flew (the plane) across the sea.) leteti2) (to run away (from): He flew (the country).) pobegniti3) ((of time) to pass quickly: The days flew past.) minevati•- flyer- flier
- flying saucer
- flying visit
- frequent flyer/flier
- flyleaf
- flyover
- fly in the face of
- fly into
- fly off the handle
- get off to a flying start
- let fly
- send someone/something flying
- send flying* * *I [flai]nounzoology muha; dvokrilec; umetna muha; rastlinska bolezen, povzročena od drobnih žuželkfly agaric, fly anamita botany mušnicato break ( —ali crush) a fly on the wheel — uporabiti premočna sredstva; preveč si prizadevatia fly in amber — redka stvar, zanimiv ostaneka fly in the ointment — senčna stran, neprijetna zadevaslang there are ( —ali he has) no flies on him — zelo je spreten, nanj se lahko zaneseteII [flai]1.intransitive verbleteti, kriliti; hiteti; bežati; planiti, zagnati se; napasti; razpočiti, razleteti se; vihrati; plapolati;2.transitive verbstreljati; izobesiti; voditi, pilotirati; spuščati; s sokolom loviti; splašiti (ptiča); preletetito fly in the face of s.o. — rogati, ustavljati se komuto fly off the deep end ( —ali handle) — razjeziti se, planitito fly high ( —ali at high game) — visoko letati, biti častihlepento fly a kite — spuščati zmaja; slang preizkušati javno mnenje; sposoditi na menico brez kritjato let fly at figuratively napasti; streljati, sprožitito let money fly — pognati, zapraviti denarto fly out at s.o. — napasti kogaIII [flai]nounpolet; enovprežna kočija; šotorska pola; razporek; durnica; širina zastave; plural theatre sofita; prazen list na začetku in koncu knjige, spojni papir; technical zamašnjakon the fly — bežno, v nagliciIV [flai]adjectiveslang gibčen, okreten; bister, zvit, premeten -
12 see
I [si:] past tense - saw; verb1) (to have the power of sight: After six years of blindness, he found he could see.) videti2) (to be aware of by means of the eye: I can see her in the garden.) videti3) (to look at: Did you see that play on television?) gledati4) (to have a picture in the mind: I see many difficulties ahead.) videti5) (to understand: She didn't see the point of the joke.) razbrati6) (to investigate: Leave this here and I'll see what I can do for you.) videti7) (to meet: I'll see you at the usual time.) videti8) (to accompany: I'll see you home.) spremiti•- seeing that
- see off
- see out
- see through
- see to
- I
- we will see II [si:] noun(the district over which a bishop or archbishop has authority.) (nad)škofija* * *I [si:]noun(nad)škofija; (nad)škofovska stolica; archaic prestolthe Holy (Apostolic) See, the See of Rome — sveta stolicaII [si:]1.transitive verbvideti, zagledati, opaziti, (po)gledati, ogledovati; razbrati, prečitati v časopisih; razumeti, uvideti, pojmiti, predstavljati si, smatrati; izslediti, doživeti, izkusiti; dopustiti, poskrbeti za; sprejeti (goste, obiske); obiskati, priti in pogovoriti se (on o), govoriti z; iti (k zdravniku), konzultirati (zdravnika); spremiti;2.intransitive verbvideti, uvideti, razumeti; premisliti se; pogledati (za čem)worth seeing — vreden, da se vidiI see! — razumem!see?, do you see? — razumeš?, razumete?as far as I can see — kakor daleč mi seže oko; figuratively kolikor morem razbrati, po mojem mišljenjuto see the back figuratively znebiti se obiskovalca, vsiljivcato see s.o. to bed — spraviti koga v posteljoto see s.o. through a difficulty — pomagati komu preko težaveto see eye to eye colloquially strinjati se v mišljenju ( with z)to see with half an eye slang jasno (na prvi pogled, mižé) videtito see s.o. further slang poslati koga k vraguto see good — smatrati (kaj) za dobro, za primernoto see s.o. home — spremiti koga domovI cannot see the joke — ne vem, kaj je smešnega pri temto see life — mnogo izkusiti v življenju, colloquially veselo živetiI don't see him kneeling at her — feet ne morem si ga predstavljati, kako kleči pred njoto see the light figuratively spreobrniti se; videti, kaj je treba narediti, da bo pravto see the red light figuratively zavedati se neposredne nevarnosti ali nevšečnostito see how the land lies — odkriti, kakšen je položajI don't see what he means — ne razumem, kaj hoče reči (kaj misli)you will not see me shot like a dog? — ne boste dopustili, da me ustrelijo kot psa?they see too many people — preveč ljudi sprejemajo (v obiske), obiskujejoto see red slang pobesnetito see service colloquially udeležiti se vojnega pohodahe will never see sixty again figuratively je (že) nad 60 let starsee that the door is locked — prepričaj se, poglej, če so vrata zaklenjena!see this done! — poskrbi (glej), da bo to narejeno!to see things figuratively imeti privide (halucinacije)to see through a brickwall (a millstone) figuratively biti zelo bister, "slišati travo rasti"to see snakes figuratively slang biti v deliriju ali na robu deliriuma tremensato see one's way — videti, najti način (da se nekaj napravi)he cannot see a yard before his nose figuratively (neumen je, da) ne vidi ped pred nosom; -
13 keen
[ki:n]1) (eager or enthusiastic: He is a keen golfer; I'm keen to succeed.) goreč2) (sharp: Her eyesight is as keen as ever.) oster3) ((of wind etc) very cold and biting.) oster•- keenly- keenness
- keen on* * *I [ki:n]1.nounirska žalostinka;2.intransitive verb & transitive verbtarnati, objokovati ( for)II [ki:n]adjective ( keenly adverb)oster (rob, veter, vid, bolečina); piker, rezek, jedek, prediren (pogled); globok, močno občuten; slepeč (svetloba), močen, oster (konkurenca); prefinjen, izostren; bister, ostroumen; colloquially (on) goreč, vnet, željan česa, pohlepen po čem, poln zanimanja za, navdušen za; American colloquially prima, brezhibenas keen as mustard — zelo navdušen, vnetI am not keen on it — ni mi za to, ne da se mi tegacommerce keen prices — konkurenčne cene -
14 long
I 1. [loŋ] adjective1) (measuring a great distance from one end to the other: a long journey; a long road; long legs.) dolg2) (having a great period of time from the first moment to the last: The book took a long time to read; a long conversation; a long delay.) dolg3) (measuring a certain amount in distance or time: The wire is two centimetres long; The television programme was just over an hour long.) dolg4) (away, doing or using something etc for a great period of time: Will you be long?) dolgo5) (reaching to a great distance in space or time: She has a long memory) daljnosežen2. adverb1) (a great period of time: This happened long before you were born.) mnogo (prej)2) (for a great period of time: Have you been waiting long?) dolgo•- longways- long-distance
- long-drawn-out
- longhand
- long house
- long jump
- long-playing record
- long-range
- long-sighted
- long-sightedness
- long-suffering
- long-winded
- as long as / so long as
- before very long
- before long
- in the long run
- the long and the short of it
- no longer
- so long! II [loŋ] verb((often with for) to wish very much: He longed to go home; I am longing for a drink.) hrepeneti- longing- longingly* * *I [lɔŋ]adjectivedolg; dolgotrajen, dolgovezen; juridically časovno odmaknjen; (zlasti economy) dolgoročen; economy čakajoč na zvišanje cenlong arm — dolga roka, oblastAmerican long bit — kovanec za 1ɜ centoveconomy a long date — dolg roklong in the finger — tatinski, dolgoprsta long face — kisel, žalosten obrazlong hundredweight — angleški cent (50,8 kg)to have a long head — biti preudaren, bister, daljnovidensport long jump — skok v daljinoit is a long lane that has no turning — nobena stvar ne traja večno, vsaki nesreči je enkrat krajeconomy to be on the long side of the market — ali to be long of the market — špekulirati na višje cenelong in oil — bogat z oljem, z mnogo oljaa long purse — globok žep, mnogo denarjanautical slang longpig — človeško meso (hrana ljudožrcev)gentlemen of the long robe — pravniki, odvetnikiin the long run — končno, konec koncevlong sight — daljnovidnost (tudi figuratively)of long standing — dolgoleten, starlong in the tooth — starejša, kakor hoče priznatilong vacation — letni oddih, poletne počitniceto have a long wind — imeti dobra pljuča, dobro teči, figuratively dolgovezno govoritiII [lɔŋ]adverbdolgoas ( —ali so) long as — dokler, samo čeas long ago as 1900 — že l. 1900.so long! — na svidenje!to be long in doing s.th. — potrebovati mnogo časa za kaj napravitino ( —ali not any) longer — nič več, ne deljIII [lɔŋ]noundolg čas; dolžina, dolg glas, dolg zlog; British English velike počitnice; plural dolge hlačethe long and the short of it — bistvo tega, z eno besedo, na kratkoIV [lɔŋ]intransitive verbhrepeneti, poželeti ( for) -
15 quick
[kwik] 1. adjective1) (done, said, finished etc in a short time: a quick trip into town.) hiter2) (moving, or able to move, with speed: He's a very quick walker; I made a grab at the dog, but it was too quick for me.) hiter3) (doing something, able to do something, or done, without delay; prompt; lively: He is always quick to help; a quick answer; He's very quick at arithmetic.) hiter2. adverb(quickly: quick-frozen food.) hitro- quickly- quicken
- quickness
- quicklime
- quicksands
- quicksilver
- quick-tempered
- quick-witted
- quick-wittedly
- quick-wittedness* * *I [kwik]adjective ( quickly adverb)hiter, uren, nagel; bister, okreten, znajdljiv, odrezav, živahen; nagle jeze, vzkipljiv; fin, oster (vid, sluh); živ (pesek itd.); archaic živ, živeč; economy živahen, likviden, tekoč; mineralogy rudnatbe quick about it! — podvizaj se s tem!to be quick by s.o. — zanositi s komquick on the draw — ki hitro reagira, odrezava quick one — "kozarček" (na hitro)quick of parts ( —ali understanding) — bistroumen, ki hitro razumequick temper — razdražijiva čud, vzkipljivostquick in the uptake — ki hitro razume, dojameeconomy quick returns — hiter donos, dobičekII [kwik]adverbhitro, nagloIII [kwik]nounživo meso; British English živa meja; figuratively življenje; American živo srebro -
16 ready
['redi]1) ((negative unready) prepared; able to be used etc immediately or when needed; able to do (something) immediately or when necessary: I've packed our cases, so we're ready to leave; Is tea ready yet?; Your coat has been cleaned and is ready (to be collected).) pripravljen2) ((negative unready) willing: I'm always ready to help.) pripravljen3) (quick: You're too ready to find faults in other people; He always has a ready answer.) pripravljen4) (likely, about (to do something): My head feels as if it's ready to burst.) tik pred tem, da•- readily
- ready cash
- ready-made
- ready money
- ready-to-wear
- in readiness* * *I [rédi]adjectivepripravljen, gotov; hiter, brz; spreten, vešč, okreten, sposoben (at, in v, pri); voljan, rad; nagnjen (k); neposreden, bližnji, ki je na dosegu, pri roki, primeren; udoben, lahek, preprost; kratek, direkten (način, pot); commerce uporaben; otipljiv, prijemljiv, čist; archaic takojšen (o plačilu)a ready consent — hitra, takojšnja privolitevready for sea — pripravljen za odhod na morje, za izplutjea ready pen figuratively spreten piseca ready reply — hiter, odrezav odgovora ready workman — spreten, okreten delaveca ready writer — pisatelj, ki hitro ustvarjathe readiest way — najpreprostejši, najlažji način ( to pay one's debts plačevanja dolgov)tickets ready! — pripravite vozovnice, prosim!I am ready to go — pripravljen sern za odhod, da gremhe is not clever, but he is ready — on ni bister, a kaže dobro voljohe is ready to get angry — on hitro vzkipi, se razjezito find a ready market (sale) — naleteti na dober odjem, dobro iti v prodajohe seized the readiest weapon — pograbil je prvo orožje, ki mu je prišlo v rokeready, steady, go! sport pripravljeni, pozor, zdaj!II [rédi]adverbpripravljeno, gotovo; takoj, precej; lahko; vnaprejIII [redi]noun(večinoma the ready) slang razpoložljiv, gotov denar; gotovinamilitary položaj puške, ki je pripravljena za streljanje; military at the ready — pripravljen za strel(janje) (o puški)IV [rédi]transitive verbpripraviti -
17 screw
[skru:] 1. noun1) (a type of nail that is driven into something by a firm twisting action: I need four strong screws for fixing the cupboard to the wall.) vijak2) (an action of twisting a screw etc: He tightened it by giving it another screw.) privijanje2. verb1) (to fix, or be fixed, with a screw or screws: He screwed the handle to the door; The handle screws on with these screws.) priviti2) (to fix or remove, or be fixed or removed, with a twisting movement: Make sure that the hook is fully screwed in; He screwed off the lid.) priviti, odviti3) ((slang, vulgar) to fuck; to have sex (with).) jebati4) ((slang) to cheat or take advantage of: They screwed you - these are not real diamonds.) jebati•- be/get screwed
- have a screw loose
- put the screws on
- screw up
- screw up one's courage* * *I [skru:]nounvijak; ladijski, letalski vijak, propeler; en vrtljaj vijaka, privijanje, pritegovanje vijaka; pritisk, odčepnik; svitek (papirja); zavitek ( of tobacco — tobaka); parabolično gibanje žoge; star, neporaben konj; skopuh, krvoses; priganjaški učitelj, strog izpraševalec; hud, težak izpit; vulgar jetničar; slang plača, mezda, dohodekArchimedian screw, endless screw — neskončni vijakfemale screw, internal screw — vijak z maticoleft-handed screw — vijak, ki se giblje v levo strana weekly screw of 50 shillings slang borna mezda 50 šilingov na tedenthere is a screw loose (somewhere) — nekaj ni v redu (nekje), nekaj šepa, (nekje) nekaj ne funkcionirahe has a screw loose figuratively manjka mu eno kolesce v glavito put the screw on s.o. figuratively privi(ja)ti koga, (pri)siliti, izvajati pritisk na kogaII [skru:]transitive verbpritrditi z vijakom (on na), priviti; ojačiti, okrepiti; pritiskati, tlačiti, izkoriščati; figuratively strogo izpraševati; obračati ( one's head — glavo); vrteti; zviti; nakremžiti, deformirati (obraz); intransitive verb dati se priviti; figuratively vrteti se, viti se; izvajati pritisk; figuratively biti skopuh, krvoses; sport zavrteti se v stranto screw o.s. into s.th. figuratively vmešati (vsiliti) se v kajhe screws his tenants — on privija, izkorišča svoje najemnikehis head is screwed (on) the right way figuratively ima glavo na pravem koncu, je bister
См. также в других словарях:
úren — 1 rna o prid. (ȗ) nanašajoč se na uro: urni mehanizem; urna verižica / vrteti se v smeri urnega kazalca od leve proti desni; urni stolp stolp z uro; urni žepek telovnika žepek za žepno uro / urna zmogljivost stroja zmogljivost stroja na uro ◊… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
úm — a m, v drugem pomenu mn. stil. umóvi (ȗ) 1. sposobnost mišljenja, spoznavanja: ponesrečenčev um je prizadet; otrokov um se razvija; bistriti mladini um; meje človeškega uma; um in razum / spoznati s srcem, ne z umom / knjiž. um se mu je omračil… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odpréti — prèm dov., odpŕl (ẹ ȅ) 1. dati kaj v tak položaj a) da je mogoč prehod, vstop ali izstop: odpreti okno, vrata; odpreti zapornice; odpreti za ped; hrupno, tiho odpreti; odpreti nastežaj; vrata so se nenadoma sama odprla b) da postane notranjost… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prebíster — tra o prid. (í ȋ) 1. preveč bister, nadarjen: prebister je, da bi jim nasedel 2. ekspr. zelo bister, nadarjen: prebister učenec / biti prebistrega duha / prebistro razpravljanje 3. ekspr. zelo prozoren, čist: zagledali so prebister studenec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jásen — sna o prid., jásnejši in jasnéjši (á) 1. ki je brez oblakov, megle: jasno nebo / jasen zimski dan; prevladovalo bo jasno vreme / jasni vrhovi gor / pesn. jasne daljave, višave; pren., ekspr. obetajo se jasnejša duhovna obzorja // knjiž. čist,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lúč — i in í ž (ú; ū) 1. vir umetne svetlobe: luč brli, gori, plapola, sveti, ugasne; luči migotajo; luči se prižigajo, ugašajo; luč me slepi, zastri jo; pogasiti vse luči; prižgi luč; ugasniti, upihniti luč; brleča luč; ekspr. morje pisanih luči /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razodévati — am nedov. (ẹ) 1. odstranjevati zlasti odejo z ležeče osebe: razodevati otroka; nemiren bolnik se je vso noč razodeval 2. ekspr. delati, da kaj izve kdo drug: razodevati komu svoje misli, načrte; ne razodeva rad svojih skrivnosti / v pesmih je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
smodník — a m (í) eksplozivna snov v obliki prahu ali zrn, ki ima pri izgorevanju veliko potisno moč: napolniti naboje s smodnikom; izdelava smodnika ∙ slabš. ta prav gotovo ne bo iznašel smodnika ni posebno pameten, bister; ekspr. smodnika do zdaj še… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nekód — prisl. (ọ̄) 1. v zvezi od nekod izraža neznan ali namenoma neimenovan kraj, iz katerega je usmerjeno premikanje: od nekod piha; od nekod je prihajala skupina ljudi / od nekod so te klicali 2. publ., v zvezi do nekod omejuje trditev: ni dvoma, da … Slovar slovenskega knjižnega jezika
óster — tra tudi ôstra o stil. ó prid., ostréjši (ọ, ó) 1. ki dobro reže, seka, grize: oster meč, nož; ostri zobje; ostra kosa; ostro rezilo; oster kot britev // ki bode, zbada: oster trn; ostra brada, dlaka / ostra bodica / ostri kremplji / oster… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
úmen — úmna o prid., úmnejši (ú ū) 1. nanašajoč se na um: človek je umno bitje / knjiž. umni in čustveni razlogi razumski / trdil je, da je svet umen z umom spoznaven, doumljiv 2. star. pameten, inteligenten: potrebni so nam umni mladi ljudje / biti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika