asfaltni

См. также в других словарях:

• asfaltni — àsfaltnī prid. DEFINICIJA koji se odnosi na asfalt, koji je građen od asfalta [asfaltna baza; asfaltni put] ETIMOLOGIJA vidi asfalt …   Hrvatski jezični portal

• asfálten — tna o prid. (ȃ) nanašajoč se na asfalt: asfaltni sloj, tlak; peljal se je po moderni asfaltni cesti; asfaltna obloga; asfaltno kotalkališče / asfaltni beton ♦ grad. asfaltna baza kraj, prostor s stroji, kjer se pripravlja asfalt; kem. asfaltni… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• Асфальтобетон — Строительный материал, получаемый в результате затвердевания уплотненной смеси минеральных заполнителей (щебня, песка, тонкоизмельченного минерального порошка) с органическим вяжущим (битумом или дегтем). Применяется главным образом для… …   Строительный словарь

• bitùmen — m 〈N bitùmeni〉 1. {{001f}}u užem smislu crn neisparljiv ostatak pri destilaciji nafte (asfaltni bitumen) i prirodni asfalt 2. {{001f}}〈mn〉 zajednički naziv za neke smjese organskih spojeva koje su nastale raspadanjem organskih praostataka,… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

• bitumeni — bitùmeni m mn <N bitùmen> DEFINICIJA 1. zajednički naziv za neke smjese organskih spojeva koje su nastale raspadanjem organskih praostataka 2. (jd) u užem smislu crn neisparljiv ostatak pri destilaciji nafte (asfaltni bitumen) i prirodni… …   Hrvatski jezični portal

• asfaltírati — am nedov. in dov. (ȋ) polagati asfaltni sloj: asfaltirati hodnik; skozi naselje ceste še niso asfaltirali asfaltíran a o: asfaltirana cesta; asfaltirano igrišče …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• éstrih — a m (ẹ̄) grad. kompaktna obloga tal, ki se kašasto nanese na trdo podlago in se nato strdi: polagati estrih; asfaltni, cementni estrih …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• lák — a m (ȃ) 1. raztopina, ki tvori, tanko nanesena na površino, zaščitno ali polepševalno prevleko: nanašati lak; obrizgati, premazati z lakom; tovarna lakov; topilo za lak; trgovina z laki / avtomobilski laki; brezbarvni, motni, sijajni lak;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• mástiks — tudi mastíks a m (ȃ; ȋ) 1. kem. aromatična smola trišlje, ki se uporablja zlasti v medicini in industriji lepil: duh po mastiksu 2. gled. lepilo za lepljenje umetne brade, brkov na obraz: namazati z mastiksom ◊ grad. (asfaltni) mastiks gradbeni …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• prelív — a m (ȋ) 1. glagolnik od preliti ali prelivati: topli kopeli sledi preliv z mrzlo vodo / preliv denarja v sklade / preliv prebivalstva na manj naseljena področja / komaj opazen preliv dneva v noč 2. mesto, kjer kaj polagoma prehaja v kaj drugega …   Slovar slovenskega knjižnega jezika