-
1 Co jste učinil s jeho žádostí?
Co jste učinil s jeho žádostí?Qu'avez-vous fait de sa demande?Tschechisch-Französisch Wörterbuch > Co jste učinil s jeho žádostí?
-
2 Jak mám naložit s jeho žádostí.
Jak mám naložit s jeho žádostí.Qu'est-ce que je dois faire de sa pétition?Tschechisch-Französisch Wörterbuch > Jak mám naložit s jeho žádostí.
-
3 Musí se takové žádosti kolkovat?
Musí se takové žádosti kolkovat?Est-il nécessaire de timbrer les demandes de ce genre?Tschechisch-Französisch Wörterbuch > Musí se takové žádosti kolkovat?
-
4 Nechtěl se mi se svou žádostí vytasit.
Nechtěl se mi se svou žádostí vytasit.Il n'a pas voulu me présenter sa demande.Tschechisch-Französisch Wörterbuch > Nechtěl se mi se svou žádostí vytasit.
-
5 Nemohl jsem vyhovět jeho žádosti.
Nemohl jsem vyhovět jeho žádosti.Je n'ai pu lui accorder ce qu'il demandait.Tschechisch-Französisch Wörterbuch > Nemohl jsem vyhovět jeho žádosti.
-
6 Nemohu přivolit k jeho žádosti.
Nemohu přivolit k jeho žádosti.Je ne puis faire droit à sa demande.Tschechisch-Französisch Wörterbuch > Nemohu přivolit k jeho žádosti.
-
7 Nepochodil se svou žádostí.
Nepochodil se svou žádostí.Sa demande a été mal accueillie.Tschechisch-Französisch Wörterbuch > Nepochodil se svou žádostí.
-
8 Neráčil vyhovět naší žádosti.
Neráčil vyhovět naší žádosti.Il n'a pas daigné donner suite à notre demande.Tschechisch-Französisch Wörterbuch > Neráčil vyhovět naší žádosti.
-
9 Tou žádostí mne překvapil.
Tou žádostí mne překvapil.Par cette demande, il m'a pris à l'improviste.Tschechisch-Französisch Wörterbuch > Tou žádostí mne překvapil.
-
10 vyhovět žádosti
vyhovět žádostidonner suite à une requêteaccorder une demandeagréer une demandeaccéder suite à une demandedonner suite à une demandefaire droit à une demandeaccueillir une demande -
11 Nezpěčuji se
Nezpěčuji se(nestavím se proti) vaší žádosti.Je ne m'oppose pas à votre demande. -
12 Odstoupil
Odstoupil(ustoupil) od své žádosti.Il a renoncé à sa demande. -
13 podání
См. также в других словарях:
zadôsti — prisl. (ó) izraža količino, mero, ki ustreza, zadošča: doma ne pridelajo zadosti hrane; koliko denarja potrebuješ? Bo tisoč zadosti; ti ljudje imajo vsega zadosti / ne delajo zadosti; on je zadosti pameten, da razume; če bo zadosti vztrajna, bo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
baladúr — ja m (ȗ) nar. nadstropni hodnik ob hiši: Kras je imel zadosti arhitektonskih prvin s svojimi portali, kolonami in baladurji (B. Pahor) … Slovar slovenskega knjižnega jezika
básta — medm. (ȃ) pog. konec, zadosti, dovolj: nehaj že, basta; ta bo moj pa basta! … Slovar slovenskega knjižnega jezika
iméti — imám nedov., iméj in imèj iméjte; imèl in imél iméla; nikalno nímam (ẹ ȃ nȋmam) 1. izraža, da je kaj osebkova svojina, lastnina: imeti avtomobil, hišo; imel je tri konje; imeti veliko knjig; malo, veliko ima; ekspr. nič nima 2. izraža, da je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izpodkòp — tudi spodkòp ópa m (ȍ ọ) kar nastane z izpodkopavanjem: izpodkop je zadosti širok in globok … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kônčno — prisl. (ó) 1. izraža, da kaj je, se zgodi po vseh dejanjih iste celote: prvi si ti, potem pride on in končno še jaz; grozil je, da bo vsako uro ubil enega, končno pa še sebe // izraža logični, pričakovani izid dejanja, dogajanja; nazadnje: po… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lákom — a o prid., tudi neskl. (á) star. lakomen: nikoli ni imel zadosti, tako je bil lakom / tujec lakom; sam.: lakom se ni bal nevarnosti, če je le slutil dober zaslužek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
márati — am nedov. (ȃ) navadno z nikalnico 1. izraža voljo, željo osebka a) z nedoločnikom da sam uresniči dejanje; hoteti: ne bi maral biti gospodar v tej hiši; danes ne mara jesti; nasledniki jih niso marali posnemati / ni maral veliko govoriti o tem / … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mórje — a stil. morjé á s (ọ̑; ẹ̑) 1. slana voda, ki napolnjuje vdolbine med celinami: odpluti na morje; reka se izliva v morje; vreči kaj v morje; vojskovati se tudi na morju; jadrati po morju; globoko, plitvo morje; potopljen na dno morja; gladina,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
múckanje — a s (ȗ) glagolnik od muckati se: preprečevati muckanje volnene jopice / zadosti je muckanja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nazádnje — prisl. (ȃ) 1. izraža logični, pričakovani izid dejanja, dogajanja: po dolgem omahovanju se je nazadnje odločil; luč pojema, nazadnje ugasne / ekspr. nazadnje smo le dočakali rešitev / ekspr. še celice se nazadnje privadiš // izraža, da kaj je,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika