-
1 pravo
Recht n (-[e]s, -e), Rechtswissenschaft f (-) (-kunde f, -), Jus n (-, Jura), Jurisprunde'nz f (-); Anrecht n (-[e]s, -e), Bere'chti-gung f (-), Befu'gnis f (-, -sse); građansko p. Bürger-(Zivil-)recht n, bürgerliches Recht n; rimsko p. römisches Recht n; crkveno (kanonsko) p. Kirchenrecht n, kanonisches Recht n; kazneno p. Straf-recht n; mjenično p. Wechselrecht n; državno p. Staatsrecht n; p. jačega Faustrecht n; tražiti p. Anspruch erheben auf, (sein Recht fordern); poreći p. das Recht verweigern (absprechen, bestreiten); punim p-m mit Fug und Recht; p. na opstanak Daseinsberechtigung f; studirati pravo Jura stu-die'ren
См. также в других словарях:
pravo — právo sr DEFINICIJA 1. a. ukupnost državnih i međunarodnih pravila koja uređuju životne odnose među ljudima i prema zajednici b. ono što pripada pravnoj osobi po odredbama pravnih propisa 2. ukupnost zakona i propisa koji se odnose na kakvu… … Hrvatski jezični portal
právo — a s (ȃ) 1. pravila, ki urejajo odnose v določeni družbeni skupnosti in določajo kazni za kršitev teh pravil: reformirati pravo; zgodovina prava / cerkveno pravo // veda o tem: študirati pravo; razvoj prava / pog. vpisati se na pravo pravno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
právo — práv|o sr 1. {{001f}}a. {{001f}}ukupnost državnih i međunarodnih pravila koja uređuju životne odnose među ljudima i prema zajednici b. {{001f}}ono što pripada pravnoj osobi po odredbama pravnih propisa 2. {{001f}}ukupnost zakona i propisa koji se … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
doštudírati — am dov. (ȋ) končati študij: dolgo je študirala, zdaj je le doštudirala; fant je hitro doštudiral; doštudiral je pravo; doštudiral je na tehniški fakulteti / ekspr. izključili so me iz gimnazije in tako sem doštudiral nehal študirati // preh.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pravíca — e ž (í) 1. kar je v skladu s človekovimi, družbenimi predstavami, pravili o (moralnih) vrednotah: to, da eni dobijo vse, drugi pa nič, ni pravica; na koncu je vendarle zmagala pravica; zmeraj je branil pravico, se potegoval za pravico; ekspr.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
učíti — ím nedov. (ȋ í) 1. s posredovanjem znanja usposabljati za opravljanje določenega dela, dejavnosti: učiti otroka brati, govoriti; učiti koga plesti, voziti kolo; učiti koga streljanja; naredil je, kot ga je učil oče / učiti psa; učiti vole orati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
véda — 1 e ž (ẹ) 1. dejavnost, ki si prizadeva metodično priti do sistematično izpeljanih, urejenih in dokazljivih spoznanj: znanost se deli na vede, vede pa na discipline; veda, ki proučuje, raziskuje staranje, se imenuje gerontologija; metode,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
