-
1 volk
волкv volčji družbi z volkovi tuliti - с волками жить, по-волчьи выть
См. также в других словарях:
vólk — a [u̯k] m, mn. volkóvi, im. mn. stil. volcjé (ọ̑) 1. psu podobna zver z rumenkasto ali rjavkasto sivim kožuhom: volk je napadel, raztrgal jagnje; ekspr. volk kolje, mesari; volk tuli, zavija; krdelo volkov; lov na volka; bojevati se kot volk… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Dual (grammatical number) — Dual (abbreviated du) is a grammatical number that some languages use in addition to singular and plural. When a noun or pronoun appears in dual form, it is interpreted as referring to precisely two of the entities (objects or persons) identified … Wikipedia
mesojéd — a m (ẹ̑ ẹ̄) 1. mesojeda žival: zobovje mesojedov; mačke, volkovi in drugi mesojedi 2. ekspr. kdor rad je meso: tak mesojed kot sosed pa nisem a o prid. (ẹ̑ ẹ̄) ki se hrani z mesom: volkovi, mačke in druge mesojede živali ◊ bot. mesojeda… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pès — psà m (ǝ̏ ȁ) 1. domača žival za čuvanje doma, za lov: pes cvili, laja, renči; pes je prijazno mahal z repom; ugriznil ga je pes; dražiti, naščuvati psa; izpustiti psa z verige; voditi psa na vrvici; dolgodlak pes; popadljiv, stekel pes; pes s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tulíti — in túliti im nedov. (ȋ ú) 1. oglašati se z močnim, zateglim, temnim glasom: psi, volkovi tulijo / bik je tulil rjovel / ekspr.: tulil je in hropel, da ga je bilo groza poslušati; ranjenec je tulil od bolečine // dajati tuljenju podobne glasove:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
South Slavic languages — South Slavic Geographic distribution: Eastern Europe Linguistic classification: Indo European … Wikipedia
Cychrus — caraboides На … Википедия
Crno, belo i srebrno — Studio album by Block Out Released 1994 … Wikipedia
desétkati — am nedov. (ẹ̑) ekspr. prizadevati občutno številčno izgubo: kuga je desetkala prebivalstvo; volkovi desetkajo čredo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dŕzen — zna o prid., dŕznejši (ŕ r̄) 1. ki si upa storiti kaj kljub nevarnosti: drzen akrobat; v globino so se spustili samo najbolj drzni fantje; volkovi so postajali vse bolj drzni / drzen skok; to je bila izredno drzna vožnja // ki izraža… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
grábežen — žna o prid. (ȃ) nanašajoč se na grabež: sodili so mu zaradi grabežnih umorov / grabežni bager / grabežni volkovi grabežljivi ◊ zool. grabežna končina vsaka od dveh sprednjih nog, s katerima bogomolka grabi plen … Slovar slovenskega knjižnega jezika