-
101 ill
[il] 1. comparative - worse; adjective1) (not in good health; not well: She was ill for a long time.) bolan2) (bad: ill health; These pills have no ill effects.) slab3) (evil or unlucky: ill luck.) zel2. adverb(not easily: We could ill afford to lose that money.) težko3. noun1) (evil: I would never wish anyone ill.) zlo2) (trouble: all the ills of this world.) tegobe•- ill-- illness
- ill-at-ease
- ill-fated
- ill-feeling
- ill-mannered / ill-bred
- ill-tempered / ill-natured
- ill-treat
- ill-treatment
- ill-use
- ill-will
- be taken ill* * *I [il]adjectiveslab, zloben, zèl; poguben, škodljiv, zlohoten; neugoden; sovražen, okruten; bolan (of, with)to do an ill turn to s.o. — škoditi komuto do s.o. an ill service — napraviti komu medvedjo uslugowith an ill grace — nerad, nevoljnoill weeds grow apace — kopriva ne pozebe, plevel dobro uspevaII [il]adverbslabo, hudo; težko, komajto bear s.th. ill — težko kaj prenašatito do s.o. ill — škoditi komuill at ease — neprijeten, slab počutekill got, ill spent — kakor pridobljeno, tako izgubljenoto speak (think) ill of s.o. — o nekom slabo govoriti (misliti)to take ill — zameriti, šteti v zloto turn out ill — ponesrečiti se, ne uspetiit went ill with him — zanj se je slabo izteklo, izkupil jo jeIII [il]nounzlo, zloba; škoda, nesreča; pokvarjenost; plural tegobe, nesreče -
102 ill-gotten
[ílgɔtn]adjectivenepošteno pridobljenill-gotten, ill-spent — kakor dobljeno, tako izgubljeno -
103 incapable
[in'keipəbl]((with of) not able (to do something): incapable of learning anything.) nesposoben* * *[inkéipəbl]adjective ( incapably adverb)nesposoben, nezmožen, ki se ne da izboljšati -
104 lacertian, lacertine
[ləsɜ:tiən, -tain]adjectivekakor kuščar, kuščarjev -
105 ladyfied
[léidifaid]adjectiveuglajena, kakor dama, damska -
106 ladylike
adjective (like a lady in manners: She is too ladylike to swear.) uglajen* * *[léidilaik]adjectiveuglajen, damski, kakor dama; feminilen (moški) -
107 late
[leit] 1. adjective1) (coming etc after the expected or usual time: The train is late tonight; I try to be punctual but I am always late.) prepozen2) (far on in the day or night: late in the day; late at night; It was very late when I got to bed.) pozen3) (dead, especially recently: the late king.) pokojni4) (recently, but no longer, holding an office or position: Mr Allan, the late chairman, made a speech.) prejšnji2. adverb1) (after the expected or usual time: He arrived late for his interview.) prepozno2) (far on in the day or night: They always go to bed late.) pozno•- lateness- lately
- later on
- of late* * *I [léit]adjectivepozen, kasen, zakasnel; nedaven, prejšnji; pokojnithe latest thing — najnovejša stvar, zadnji krik modeof late — nedavno, pred kratkimcolloquially that's the latest! — to je višek!II [léit]adverbkasno, pozno; prej; poetically nedavnobetter late than never — boljše kasno, kakor nikolicolloquially late in the day — zelo pozno, prekasnoto sit up late — ostati dolgo pokonci, bedetilate of — prej stanujoč v, prej zaposlen prilater on — potem, kasneje -
108 lead
I 1. [li:d] past tense, past participle - led; verb1) (to guide or direct or cause to go in a certain direction: Follow my car and I'll lead you to the motorway; She took the child by the hand and led him across the road; He was leading the horse into the stable; The sound of hammering led us to the garage; You led us to believe that we would be paid!) (pri)peljati2) (to go or carry to a particular place or along a particular course: A small path leads through the woods.) voditi3) ((with to) to cause or bring about a certain situation or state of affairs: The heavy rain led to serious floods.) povzročiti4) (to be first (in): An official car led the procession; He is still leading in the competition.) biti na čelu5) (to live (a certain kind of life): She leads a pleasant existence on a Greek island.) imeti2. noun1) (the front place or position: He has taken over the lead in the race.) vodstvo2) (the state of being first: We have a lead over the rest of the world in this kind of research.) prednost3) (the act of leading: We all followed his lead.) vodenje4) (the amount by which one is ahead of others: He has a lead of twenty metres (over the man in second place).) prednost5) (a leather strap or chain for leading a dog etc: All dogs must be kept on a lead.) (pasja) vrvica6) (a piece of information which will help to solve a mystery etc: The police have several leads concerning the identity of the thief.) sled7) (a leading part in a play etc: Who plays the lead in that film?) glavna vloga•- leader- leadership
- lead on
- lead up the garden path
- lead up to
- lead the way II [led] noun1) (( also adjective) (of) an element, a soft, heavy, bluish-grey metal: lead pipes; Are these pipes made of lead or copper?) svinec2) (the part of a pencil that leaves a mark: The lead of my pencil has broken.) mina•- leaden* * *I [led]nounchemistry svinec; marine grezilo, svinčnica; plural svinčene krovne ploščice, svinčena streha, svinčen okenski okvir; chemistry grafit, mina (za svinčnik); printing medvrstnikBritish English military nautical slang to swing the lead — hliniti bolezen, simuliratias dull as lead — zabit, neumenII [led]1.transitive verbzaliti s svincem, obtežiti, plombirati, zapečatiti; printing razmakniti vrstice;2.intransitive verb nauticalmeriti globino s svinčnicoIII [li:d]nounvodenje, vodstvo; sport & figuratively prednost, naskok; začetni udarec (boks); zgled, primer, nasvet, napotek; theatre glavna vloga, glavni igralec, -lka; cards prednost, prva karta; kratek izvleček iz vsebine članka, uvod k članku; electrical vod, dovod, prevodnik, prevodna žica; mlinščica, korito za mlin; kanal skozi ledeno polje; pasji konopec; naplavina zlata v rečni strugiunder s.o.'s lead — pod vodstvom kogato be in the lead of — biti na čelu, voditito take the lead — prevzeti vodstvo, prevzeti pobudo, sprožiti kajto give a lead — iti pred kom, jahati na čelu (lov)sport to have the lead of — voditi pred, imeti prednost (naskok) predfiguratively to have the lead over — imeti naskok pred (konkurenco)to follow s.o.'s lead — ravnati se po nasvetu kogato give s.o. a lead — dati komu dober zgled, svetovaticards it is your lead — ti začneš, ti si na vrsti (pri kartanju)cards to return lead — vreči karto iste barveIV [li:d]1.transitive verbvoditi, peljati, pripeljati (to), odpeljati ( away); figuratively napeljati, napeljevati, nagniti koga (to k); voditi dirigirati (orkester); preživljati (življenje); speljati (koga, vodo kam); začeti igro (kartanje);2.intransitive verbbiti prvi, biti v vodstvu, na čelu; voditi, peljati (cesta, prehod itd); zadati prvi udarec (boks)to lead the way — pokazati pot, peljati, iti pred komto lead the dance — začeti, otvoriti plesto lead s.o. up the garden (path) — povleči koga za nosto lead s.o. by the nose — imeti koga na vajetih, imeti popolno oblast nad kom; povleči koga za nosthis led me to believe — to me je nagnilo k temu, da sem verjelto lead s.o. a (dog's) life — greniti komu življenjeto lead s.o. a nice ( —ali fine, pretty, merry) life — delati komu težave, pošiljati koga od Poncija do Pilata, imeti koga za norcafiguratively to lead with the chin — izzivati usodoto lead (a girl) to altar — peljati (dekle) pred oltar, oženitisport to lead by points — voditi po točkahAmerican to lead captive — peljati v ujetništvoScottish juridically to lead evidence — pričatiparliament to lead the House — voditi parlamentarne zadevefiguratively the blind leading the blind — slepec slepca vodihe is easier led than driven — lažje ga je prepričati, kakor prisiliti -
109 leathery
adjective (like leather, especially tough: The plant had broad, leathery leaves.) usnjat* * *[léðəri]adjectiveusnjat, kakor usnje; žilav(meso) -
110 leech
[li: ](a kind of blood-sucking worm.) pijavka* * *I [li:č]nounzoology pijavka; figuratively oderuh, krvoses; archaic zdravnik, ranarto stick like a leech to s.o. — držati se koga kakor klopII [li:č]transitive verbstaviti pijavke; archaic zdravitiIII [li:č]nounnautical rob jadra -
111 let
I [let] present participle - letting; verb1) (to allow or permit: She refused to let her children go out in the rain; Let me see your drawing.) dovoliti2) (to cause to: I will let you know how much it costs.) poskrbeti za3) (used for giving orders or suggestions: If they will not work, let them starve; Let's (= let us) leave right away!) naj•- let someone or something alone/be
- let alone/be
- let down
- let fall
- let go of
- let go
- let in
- out
- let in for
- let in on
- let off
- let up
- let well alone II [let] present participle - letting; verb(to give the use of (a house etc) in return for payment: He lets his house to visitors in the summer.) dati v najem- to let* * *I [let]1.transitive verbpustiti, dovoliti; dati v najem (to komu, for za čas); dati (delo, to komu); pomožni glagol za tvorbo velelnika v 1. in 3. osebi;2.intransitive verbbiti najet (at, for za); iti (dobro, slabo) v najemto let drive at — (puško)nameriti na koga, zamahniti, udaritito let daylight into s.o. — koga ustreliti ali zabostito let drop — mimogrede omeniti, nehati o čem govoritito let fall — spustiti, mimogrede omeniti, namigniti; mathematics povleči navpičnico na premicoto let fly — vreči, sprožiti (puško)to let go — spustiti, nehati na kaj misliti, (z besedami) napastito let go of s.th. — spustiti kaj iz rokto let o.s. go — ne obvladati se, sprostiti se, dati si duškaAmerican to let George do it — pustiti, da kdo drug opravi tvoje deloto let the grass grow under one's feet — odlašati, obotavljati seto let s.o. hear — sporočiti komuto let ride — pustiti po starem, spregledatito let slip — izbrbljati, zamuditi dobro priliko, spustiti iz vajetilet me see! — da vidim!, pokaži!; colloquially počakaj, da pomislimto let s.o. know — obvestiti koga, sporočiti komuto let into — pustiti koga noter, seznaniti koga s čim, vstaviti (kos blaga itd.), vložitito let into s.o. — napasti kogaII [let]nounBritish English najemIII [let]1.nounarchaiczapreka, ovira; sport neveljavna žoga (tenis);2.transitive verb archaicovirati -
112 lick
[lik] 1. verb(to pass the tongue over: The dog licked her hand.) lizati2. noun1) (an act of licking: The child gave the ice-cream a lick.) lizanje2) (a hasty application (of paint): These doors could do with a lick of paint.) kaplja•* * *I [lik]nounlizanje; lizalica, solnica za divjad; colloquially udarec, poraz; slang hitrost, tempoa lick — nekaj malega, trohicacolloquially a lick and a promise — površno delo, na pol narejenoII [lik]1.transitive verblizati, polizati, oblizati; figuratively lizati kaj (plamen); colloquially pretepsti, tepsti, premagati, obvladati (problem), presegati, prekašati;2.intransitive verbbožati, lizati (valovi); slang hiteti, drvetito lick into shape — urediti, spraviti v red, dati čemu pravo oblikofiguratively to lick one's wounds — lizati si rane, oddahniti sefiguratively to lick the dust — biti poražen, pasti v borbithis licks me — temu nisem dorastel, tega ne morem razumeti -
113 lifelike
adjective (like a living person, animal etc: The statue was very lifelike; a lifelike portrait.) kot živ* * *[láiflaik]adjectiveživljenjski, kakor živ, zvest originalu -
114 light
I 1. noun1) (the brightness given by the sun, a flame, lamps etc that makes things able to be seen: It was nearly dawn and the light was getting stronger; Sunlight streamed into the room.) svetloba2) (something which gives light (eg a lamp): Suddenly all the lights went out.) luč3) (something which can be used to set fire to something else; a flame: Have you got a light for my cigarette?) ogenj4) (a way of viewing or regarding: He regarded her action in a favourable light.) luč2. adjective1) (having light; not dark: The studio was a large, light room.) svetel2) ((of a colour) pale; closer to white than black: light green.) svetel3. [lit] verb1) (to give light to: The room was lit only by candles.) razsvetliti2) (to (make something) catch fire: She lit the gas; I think this match is damp, because it won't light.) prižgati (se)•- lighten- lighter- lighting
- lighthouse
- light-year
- bring to light
- come to light
- in the light of
- light up
- see the light
- set light to II1) (easy to lift or carry; of little weight: I bought a light suitcase for plane journeys.) lahek2) (easy to bear, suffer or do: Next time the punishment will not be so light.) lahek3) ((of food) easy to digest: a light meal.) lahek4) (of less weight than it should be: The load of grain was several kilos light.) lažji5) (of little weight: Aluminium is a light metal.) lahek6) (lively or agile: She was very light on her feet.) lahkoten7) (cheerful; not serious: light music.) veder, lahek8) (little in quantity; not intense, heavy, strong etc: light rain.) lahen9) ((of soil) containing a lot of sand.) prhek•- lightly- lighten- light-headed
- light-hearted
- lightweight
- get off lightly
- make light of
- travel light III = light on - past tense, past participle lit [lit] - verb(to find by chance: While wandering round the town, we lit on a very cheap restaurant.)* * *I [lait]adjective ( lightly adverb)lahek; majhne specifične teže, pod predpisano težo; nepomemben, neznaten, lahek (bolezen, kazen, napaka, delo itd.); zabaven, lahek (glasba, knjiga); prhek, rahel (zemlja, sneg, kruh); vitek, nežen, graciozen, okreten, uren; brezskrben, veder (srce); lahkomišljen, lahkoživ, frfrast (ženska); malo otovorjen, neotovorjen; nenaglašen (zlog)electrical light current — šibki tokfiguratively a light hand — obzirnost, taktlight in hand — poslušen (konj), lahko vodljivmilitary in light marching order — na pohodu z malo tovoraII [lait]adverbnalahko, rahlo, lahkolight come, light go — kakor pridobljeno, tako izgubljenoto get off light — srečno jo odnesti, biti malo kaznovanIII [lait]adjectivesvetel, jasenIV [lait]nounsvetloba, luč, razsvetljava; vir svetlobe (okno, sonce, svetilka, vžigalica, sveča, ogenj); dnevna, sončna svetloba; nautical svetilnik; iskrenje, sijaj (oči); poetically vid, nebesno telo; figuratively luč, prosvetljenjstvo, jasnost, prosvetljenec, genij; ključna beseda akrostiha; plural spoznanja, nova odkritja, nova dejstva, (umske) sposobnosti, zmožnosti; plural slang očihe appears in the light of (a scoundrel) videti je (lopov)by the light of nature — po naravni nadarjenosti, s prirojeno bistroumnostjoto bring to light — odkriti, odkopatito come to light — priti na svetlo, biti odkritpoetically light of one's eyes — vidfiguratively the light of my eyes — punčica mojega očesato give light to — razložiti, razjasnitito give s.o. a light — prižgati komu cigaretoto hide one's light under a bushel — biti preskromen, skrivati svoje sposobnostithe light of s.o.'s countenance — naklonjenost koga (uživati)to place s.th. in a good light — postaviti kaj v lepo lučto put a light to s.th. — prižgati, zažgati kajto see the light — roditi se; American spremeniti svoje stališče; religion biti prosvetljen, sprevidetito see the light of day — biti objavljen, biti prvič uprizorjento stand in s.o.'s light — jemati komu luč, biti komu na poti, figuratively motiti kogato strike a light — prižgati (vžigalico, vžigalnik)to throw ( —ali shed) light on s.th. — razložiti, razjasniti kajget out of the light! — ne jemlji mi svetlobe!, ne moti!light and shade — svetloba in senca, nasprotjaAncient Lights — opozorilen napis, da se ne sme jemati luči, ki prihaja skozi oknaV [lait]1.transitive verbprižgati, razsvetliti, vneti;2.intransitive verbprižgati se, vneti se, posvetiti, posijati;VI [lait]intransitive verb -
115 lightly
adverb nalahko* * *[láitli]adverbnalahko, lahko, brez truda; malo, mirno, potrpežljivo; lahkoživo; podcenjujočelightly come, lightly go — kakor pridobljeno, tako izgubljenoto bear s.th. lightly — mirno kaj prenašati -
116 -like
[laik]suffix kakor, sličen (npr. boylike ko deček, fantovski)' -
117 loco citato
[lóukousaitéitou]adverb Latin kakor je zgoraj navedeno -
118 long
I 1. [loŋ] adjective1) (measuring a great distance from one end to the other: a long journey; a long road; long legs.) dolg2) (having a great period of time from the first moment to the last: The book took a long time to read; a long conversation; a long delay.) dolg3) (measuring a certain amount in distance or time: The wire is two centimetres long; The television programme was just over an hour long.) dolg4) (away, doing or using something etc for a great period of time: Will you be long?) dolgo5) (reaching to a great distance in space or time: She has a long memory) daljnosežen2. adverb1) (a great period of time: This happened long before you were born.) mnogo (prej)2) (for a great period of time: Have you been waiting long?) dolgo•- longways- long-distance
- long-drawn-out
- longhand
- long house
- long jump
- long-playing record
- long-range
- long-sighted
- long-sightedness
- long-suffering
- long-winded
- as long as / so long as
- before very long
- before long
- in the long run
- the long and the short of it
- no longer
- so long! II [loŋ] verb((often with for) to wish very much: He longed to go home; I am longing for a drink.) hrepeneti- longing- longingly* * *I [lɔŋ]adjectivedolg; dolgotrajen, dolgovezen; juridically časovno odmaknjen; (zlasti economy) dolgoročen; economy čakajoč na zvišanje cenlong arm — dolga roka, oblastAmerican long bit — kovanec za 1ɜ centoveconomy a long date — dolg roklong in the finger — tatinski, dolgoprsta long face — kisel, žalosten obrazlong hundredweight — angleški cent (50,8 kg)to have a long head — biti preudaren, bister, daljnovidensport long jump — skok v daljinoit is a long lane that has no turning — nobena stvar ne traja večno, vsaki nesreči je enkrat krajeconomy to be on the long side of the market — ali to be long of the market — špekulirati na višje cenelong in oil — bogat z oljem, z mnogo oljaa long purse — globok žep, mnogo denarjanautical slang longpig — človeško meso (hrana ljudožrcev)gentlemen of the long robe — pravniki, odvetnikiin the long run — končno, konec koncevlong sight — daljnovidnost (tudi figuratively)of long standing — dolgoleten, starlong in the tooth — starejša, kakor hoče priznatilong vacation — letni oddih, poletne počitniceto have a long wind — imeti dobra pljuča, dobro teči, figuratively dolgovezno govoritiII [lɔŋ]adverbdolgoas ( —ali so) long as — dokler, samo čeas long ago as 1900 — že l. 1900.so long! — na svidenje!to be long in doing s.th. — potrebovati mnogo časa za kaj napravitino ( —ali not any) longer — nič več, ne deljIII [lɔŋ]noundolg čas; dolžina, dolg glas, dolg zlog; British English velike počitnice; plural dolge hlačethe long and the short of it — bistvo tega, z eno besedo, na kratkoIV [lɔŋ]intransitive verbhrepeneti, poželeti ( for) -
119 marble
1) (a kind of hard, usually highly polished stone, cold to the touch: This table is made of marble; ( also adjective) a marble statue.) marmor2) (a small hard ball of glass used in children's games: The little boy rolled a marble along the ground.) frnikola•- marbled- marbles* * *I [ma:bl]1.adjectivemarmoren, marmornat, kakor marmor; figuratively hladen, nečuteč;2.nounmarmor, marmoren kip; plural frnikoleII [ma:bl]transitive verbmarmorirati -
120 marbly
[má:bli]adjectivemarmornat, kakor marmor; figuratively hladen
См. также в других словарях:
kàkor — prisl. (ȁ) s členkom izraža poljubnost načina: na tisoče jih je bilo ustreljenih ali kakor že drugače pobitih; ta beseda je žaljiva, obrni jo kakor si že bodi vez. (ȁ) I. med členi v stavku 1. za izražanje primerjave glede enakosti: sin je tako … Slovar slovenskega knjižnega jezika
takó — prisl. (ọ̑) I. 1. izraža način dejanja pri govorečem ali v bližini govorečega, na katerega se usmerja pozornost koga: poglej, tako se obrni; tako se primi, da ne boš padel; počakajte, da vam pokažem: tako se zaklene / ovij si glavo, tako, poglej … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bíti — bíjem nedov., 3. mn. stil. bijó; bìl (í ȋ) 1. močno, ostro zadevati se ob kaj: dež bije ob okna; plešoče noge bijejo ob tla; debele kaplje so mu bile v lice; veter jim bije v obraz; toča bije po strehi / preh., pesn. kolesa bijejo enakomerno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
òn — ôna o stil. ó zaim., ed. m. njêga, njêmu, njêga, njêm, njím, enklitično rod., tož. ga, daj. mu, enklitični tož. za enozložnimi predlogi nj oziroma enj [ǝnj], če se predlog končuje na soglasnik; ž. njé, njéj tudi njèj tudi njì, njó, njéj tudi njèj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drúg — a tudi á m, mn. drugóvi in drúgi (ȗ) 1. star. tovariš, prijatelj: včasih mu je bil drug; obiskal je skoro vse mladostne drugove; drug iz vojnih dni / pogosto se sestaja s stanovskim drugom iz sosednjega mesta; pren., pesn. Bori, drugovi, dehteči … Slovar slovenskega knjižnega jezika
préj — prisl. (ẹ̑) 1. izraža, da se dejanje zgodi v krajšem času, hitreje a) kot ponavadi: včeraj je prišel prej na delo; ravno prej sem ga srečal; ekspr. danes zvečer pridi malo prej / bodi kako uro prej na postaji; ob sedmih, če ne prej, bom doma;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
máčka — e ž (ȃ) 1. domača žival, ki lovi miši: mačka čepi na peči in prede; mačka se grbi, ježi, piha pred psom; mačka se igra z miško; mačka mijavka, prede, se umiva; mačke se gonijo; pri hiši imajo veliko mačk; bela, črna, pisana mačka; mlada mačka;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
govoríti — ím nedov., govóril; nam. govôrit in govorít (ȋ í) 1. oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi: bolnik naj čim manj govori; zunaj nekdo govori; ne ljubi se mu govoriti; med predstavo se ne sme govoriti; govoriti s piskajočim, kričečim… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
in — vez. l. med členi v stavku 1. za vezanje dveh istovrstnih členov: oče in sin sta zdoma; prinesi kruha in sira; pospravi krožnike in kar je še na mizi; ves moker in premražen; ravnaj počasi in previdno; duh po mesu in (po) žganju / elipt. ne ve,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mísliti — im nedov. (í ȋ) 1. biti dejaven v zavesti: dolgo ni mogel misliti; ne morem urejeno, zbrano misliti / čeprav dobro govori angleško, misli še vedno v domačem jeziku / učenec je logično mislil; zna politično misliti / ekspr. mislil je in mislil,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ulíti — ulíjem dov. (í) izdelati z vlivanjem staljene kovine, snovi v kalup, narejen po originalu: uliti kip / uliti v bron, mavec // izdelati z vlivanjem staljene kovine, snovi v forme: uliti svečo, zvon; nosilce morajo še uliti / uliti črke iz medi,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika